Z raziskavo v žepu do želenega razvoja?

V občini Kidričevo so opravili raziskavo, ki kaže, česa si tamkajšnji ljudje želijo in kaj jih v njihovem okolju moti. Več sodelovanja v turistični ponudbi, ki naj temelji (tudi) na tradiciji

“Z raziskavo, imenovano Vizija in strategija občine Kidričevo na podlagi vrednot in stalne participacije občanov, ki so jo v preteklih mesecih za nas pripravili sodelavci mariborskega podjetja Palemid, smo dobili v Kidričevem na mizo dokument, ki nam bo pomagal pri načrtovanju našega prihodnjega razvoja,” je ocenil Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, in dodal, da jih je raziskava stala blizu 18 tisoč evrov, skupaj z raziskovalci pa so zadovoljni, ker so v raziskavi aktivno sodelovali tudi domačini in so tako pridobljeni podatki rezultat njihovih odgovorov na vprašanja, povezana z razmerami in vizijami na področju gospodarstva, prometa, okolja, izobraževanja in kvalitete življenja.

“Zdaj vemo, kako življenje v občini, tudi svoj pogled na delovanje občinske uprave ocenjujejo domačini, še pomembneje je, ker smo izvedeli, kaj naši občani pričakujejo od nas oziroma kakšnih razvojnih projektov si želijo,” meni župan Kidričevega. Svetniki, ki so imeli pred dnevi priložnost prisluhniti rezultatom raziskave, ki je potekala na prelomu leta, so delo raziskovalcev pohvalili in ocenili, da bo od zdaj lažje tudi njihovo ravnanje v svetniških klopeh. “V raziskavi je skupaj sodelovalo 476 udeležencev, kar je slaba desetina prebivalcev občine Kidričevo. Med raziskavo smo nadpovprečno angažirane občane vabili na posebno delavnico, kjer je 61 sodelujočih izpolnilo posebej strukturiran vprašalnik, med 200 naključno izbranimi udeleženci smo opravili terensko anketo. O prednostih in slabostih občine Kidričevo smo povprašali tudi sto enega naključno izbranega prebivalca sosednjih občin in dodali še podatke iz ankete, ki smo jo opravili med stotimi prebivalci različnih slovenskih krajev,” pravi mag. Bojan Mažgon, vodja raziskave, v kateri so aktivno sodelovali tudi župan in drugi sodelavci občinske uprave.

Bazen kot prostor druženja in turistične ponudbe

“Med ocenami osmih kriterijev kvalitete bivanja v občini Kidričevo je najboljšo oceno prejela možnost za šport in rekreacijo, visoko še dobra duhovna oskrba in občutek varnosti bivanja. Rezerve prebivalci zaznavajo na področju zdravstvene oskrbe. Najnižjo oceno je v raziskavi dobila stopnja zaupanja v občino oziroma organe občine, ki naj prisluhnejo občanom in jim pomagajo reševati probleme, kar kaže, da tako občinsko upravo kot svetnike na tem področju čaka kar nekaj dela,” je razložil Mažgon in dodal, da pri zdravstveni oskrbi ljudje pogrešajo več zdravnikov in boljše pogoje v zdravstvenem domu, ljudje si želijo tudi več kulturnega dogajanja, radi bi literarni krožek, radi bi časovno daljše dogajanje v Starošincah, večjo aktivnost kulturnih društev, za vzor pa dajejo kulturno življenje v Cirkovcah. “Čeprav anketirani med prednostmi življenja v Kidričevem omenjajo možnosti za športno udejstvovanje in rekreacijo, obenem poudarjajo, da bi bila lahko tovrstna ponudba še boljša, kar povezujejo s ponovno otvoritvijo bazena, obnovo nogometnega igrišča v Lovrencu in z ureditvijo teniškega igrišča z umetno travo. Vprašani pogrešajo več medgeneracijskega sodelovanja, pohvalili pa so delo Rdečega križa. Prebivalci občine Kidričevo bi si v svojem okolju želeli trgovski center z bogatejšo, tudi ponudbo domačih izdelkov. V Cirkovcah bi radi tržnico, kot jo imajo v Kidričevem. Medsosedske odnose Kidričani ocenjujejo kot kar dobre, a si želijo več skupnih akcij in druženj, jih pa moti, ker je med prebivalci v Kidričevem opaziti zavist, so pa medsosedski odnosi v okoliških vaseh pristnejši, kar bi bilo mogoče izboljšati s še več povezovanja, pa naj bodo to pohodi, kolesarjenja, kulturna ali športna druženja,” je navedel podatke iz raziskave Bojan Mažgon, ki je dodal, da ljudje pri varnosti pogrešajo več urejenih pešpoti in kolesarskih poti. Kot v večini podobnih krajev, kot je Kidričevo, je tudi tukaj opaziti porast zlorabe drog, na kar opozarjajo tako domačini kot njihovi sosedje.

Promocija za prepoznavnost

Raziskava kaže, dodaja prof. dr. Vito Bobek iz Palemide, da nadpovprečno angažirani prebivalci kot največji problem, slabost svojega okolja zaznavajo pomanjkanje delovnih mest za visoko kvalificiran kader, težave povzroča še brezposelnost, slabi razvojni programi in odnos do okolja. “Kot priložnost, na katero je treba staviti v prihodnjih razvojnih letih, ljudje prepoznavajo kmetijstvo, obrt in podjetništvo, turizem, pa tudi industrijo. Med prednostmi so anketirani omenjali še tradicijo, pripravljenost za angažiranje in naravne danosti,” je omenil Bobek in povedal, da sosedje Kidričevo (pre)poznajo po Talumu, Boxmarku in dobrih gostilnah, všeč jim je tukajšnja narava, omenjali so tudi prijaznost ljudi, pogrešajo pa večjo turistično ponudbo. Prebivalci preostalih slovenskih občin, ki so jih vključili v raziskavo, so se ob poimenovanju Kidričevega najprej spomnili na Talum, potem na Borisa Kidriča, Boxmark in na Nogometni klub Aluminij, všeč jim je tukajšnja narava, vendar pa občino večina vprašanih pozna bolj slabo, saj občina v preteklosti ni poskrbela za svojo promocijo.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 30.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012053005790330

VIS Kidričevo – Vizija in strategija občine Kidričevo na podlagi vrednot in stalne participacije občanov

Načrtovati za prihodnost pomeni, da sedanje vire uporabimo na učinkovit način. Uspešen »strateško ekonomski načrt«  vključuje več pomembnih elementov in predstavlja učinkovito rabo premoženja ali virov občine. Projekt VIS predstavlja prispevek k aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, kjer si prizadevajo za večjo prisotnost civilne družbe pri odločanju in razvoju lokalnih skupnosti. Osnovni cilj projekta »VIS Kidričevo« je, da se na podlagi analitičnega pristopa ob angažmaju lokalnega prebivalstva doseže konsenz o viziji razvoja lokalne skupnosti, ki temelji na vrednotah ljudi. Na ta način želimo doseči čim višjo stopnjo soglasja prebivalcev o temeljni razvojni viziji in strateških usmeritvah in s tem okrepiti zavezo znotraj občine za uresničevanje strategije.

V projektu, ki se je pričel v mesecu decembru 2011, je sodelovalo 261 prebivalcev občine Kidričevo, 101 občan sosednjih občin, 100 prebivalcev drugih krajev v RS, 5 sodelavcev strokovnih služb občine Kidričevo in 4 sodelavci družbe, ki je izvajala projekt.  V analitičnem delu je bilo obdelanih 12.775 informacij, komentarjev, ocen in predlogov prebivalcev občine Kidričevo in 1.006 informacij ostalih sodelujočih.

VIS Kidričevo (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si/

14. redna seja – Vizija in strategija Občina Kidričevo

24. maja 2012

1. Predstavitev VIS
2. Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Borisa Kidriča Kidričevo, druga obravnava
3. Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno  izobraževalnega zavoda Osnovna šola Cirkovce, druga obravnava
4. Potrditev normativov in vrste oddelkov v Vrtcu Kidričevo
5. Potrditev dodatnih oddelkov v Vrtcu Kidričevo
6. 1. Posamezni program prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2012
7. Sklep o načinu opravljanja javne službe vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Kidričevo
8. Sklep o načinu opravljanja javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Kidričevo
9. Sklep o načinu opravljanja javne službe opravljanja pogrebnih storitev ter urejanja in vzdrževanja pokopališč v Občini Kidričevo
10. Delovna uspešnost ravnateljice Osnovne šole Cirkovce
11. Predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
12. Predlog o podelitvi plakete Občine Kidričevo v letu 2012
13. Sklep o uporabi imena občine Športni zvezi
14. Končno poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja Turističnega društva Občine Kidričevo
15. Vprašanja in pobude

Vir: http://vimeo.com/kidricevo

Oba vrtca priključili matičnim šolam

Osrednji del 14. seje so svetniki občine Kidričevo posvetili projektu vizije in strategije, ki daje prednost okoljski osveščenosti, kljub nasprotovanjem pa so dokončno potrdili odloka o ustanovitvi OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in Cirkovce in s tem vrtca v obeh krajih priključili tamkajšnjima šolama.

Obsežnemu projektu vizije in strategije – VIS občine Kidričevo, ki sta ga na seji v četrtek, 24. maja, predstavila vodja projekta mag. Bojan Mažgon in prof. dr. Vito Borek z mariborskega inštituta za trajnostni razvoj Palemid, so namenili kar dve uri. Projekt, ki so ga pričeli novembra lani s posebnimi delavnicami, je nastal predvsem zato, da bi se pri razvoju občine zmanjšal vpliv dnevne politike in povečala udeležba občanov na podlagi vrednot in dejanskih možnosti. Projekt predstavlja tudi prispevek k aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, kjer si prizadevajo za večjo prisotnost civilne družbe pri odločanju in razvoju lokalnih skupnosti. V njem je sodelovalo 261 prebivalcev občine Kidričevo, 101 občan iz sosednjih občin ter 100 prebivalcev drugih krajev v Sloveniji. Vsebina projekta je sestavljena iz analize stanja z ocenitvijo konkurenčnosti, razvojnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti občine Kidričevo. Poleg tega so podani tudi pogledi prebivalcev sosednjih občin na konkurenčnost občine Kidričevo, ki je razmeroma dobra. V primerjalni proračunski analizi je opravljena primerjava prihodkov in odhodkov 10 primerljivih slovenskih občin v obdobju 2000 do 2010, pri čemer je občina Kidričevo uvrščena razmeroma dobro.

Kot najpomembnejše vrednote se v občini pojavljajo inovativnost, podjetnost, tehnološki razvoj, okoljska osveščenost ter pritegovanje talentiranih posameznikov v občino. Na podlagi nabora ukrepov lahko občina pripravi tudi »projekte na zalogo«, s katerimi lahko že pripravljena pričaka ugodne priložnosti ter ustvarja ugodno klimo za njihovo realizacijo.
Po ugotovitvi študije so osnovne razvojne možnosti občine Kidričevo predvsem kmetijstvo, obrt in podjetništvo, turizem in gospodarstvo, bolj kot hitrost njegovega izvajanja je pomembna smer, med vrednotami občine pa je na prvem mestu okoljska osveščenost. Slišali pa smo tudi, da stopnja zaupanja občanov v občino ni dobra, zato so pripravljavci projekta VIS priporočili vodstvu občine, »naj igra z odprtimi kartami, kajti ljudje, ki imajo občutek, da jih nihče ne posluša, se počasi vsega naveličajo«.

Večina svetnikov je projekt VIS ugodno ocenila in tako vodstvo občine kot pripravljavce pohvalila. Milan Fideršek je ob tem menil, da je bil obisk občanov na delavnicah v glavnem dober, razen v naselju Kidričevo. Andrej Napast je bil posebej vesel ugotovitve, da je treba dati mladim več pozornosti in veljave, Zoran Žunko pa je ugotovil, da so na podlagi ugotovitev študije v prejšnjem mandatu vendarle storili veliko in da je prejšnji župan s svojo vladajočo koalicijo občino Kidričevo dobro vodil. Zaradi vsega tega so soglasno potrdili sklep, s katerim so projekt »VIS Kidričevo« sprejeli kot orodje, s katerim bo občina izvajala strategijo razvoja s ciljem uresničitve vizije, ki temelji na vrednotah prebivalcev.

Vrtca pod okriljem osnovnih šol

Po krajši prekinitvi seje, ki jo je po dobrih dveh urah odredil župan Anton Leskovar, so sklepe sprejemali kot po tekočem traku. Kljub nasprotovanju nekaterih svetnikov, vodstva vrtca Kidričevo in občanov so s preglasovanjem v drugi obravnavi dokončno potrdili odlok o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Osnovna šola Borisa Kidriča Kidričevo, ki vključuje v enoten zavod še enoto Vrtca Kidričevo, ter Osnovna šola Cirkovce, ki vključuje v enoten zavod še enoto vrtca Cirkovce. Dosedanja ravnateljica kidričevske šole bo po novem dobila dva pomočnika ravnatelja; prvi bo skrbel za šolo, drugi pa za vrtec. Ravnateljica OŠ Cirkovce pa bo imela le enega pomočnika za tamkajšnji vrtec. Posledično so potrdili tudi predlagane normative in dodatne oddelke v vrtcu Kidričevo. Kot je pojasnil predsednik odbora za družbene dejavnosti Marjan Bezjak, so glede na potrebe po večjem številu vpisanih otrok, kot je prostih mest v vrtcu, upoštevali določilo pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih, ki lokalni skupnosti dovoljuje, da lahko najvišje število otrok v oddelku poveča za največ dva otroka. V enoti vrtca Cirkovce so za šolsko leto 2012/13 potrdili 4. in 5. oddelek, v enoti vrtca Kidričevo pa 9. in 10. oddelek.

Kljub pripombi Antona Habjaniča, da je sporno, če svetnica Ivanka Korez, ki je ravnateljica OŠ Cirkovce, glasuje o potrditvi svoje delovne uspešnosti, so z večino glasov vladajoče koalicije, torej tudi z glasom Ivanke Korez, potrdili predlagano delovno uspešnost ravnateljice OŠ Cirkovce, ki znaša po oceni 86 odstotkov. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so za predsednika krajevnega odbora Strnišče imenovali Antona Topolovca, soglasno so potrdili predlog, da ob letošnjem občinskem prazniku podelijo plaketo občine Kidričevo nogometnemu klubu Aluminij. Ob tem je župan svetnike seznanil z odločitvijo, da bo grbe občine Kidričevo ob prazniku dodelil mlademu potapljaču Antoniju Kodermanu, fundaciji Nazaj na konja iz Starošinc ter motorističnemu klubu Tulipan ob 10-letnici delovanja. S posebnim sklepom so Športni zvezi občine Kidričevo dovolili uporabo imena občine Kidričevo, brez pripomb pa so potrdili tudi končno poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja Turističnega društva občine Kidričevo.

Preden so se razšli, je župan svetnike seznanil, da bo osrednja prireditev ob 15. prazniku občine Kidričevo tudi letos združena s proslavo dneva državnosti v nedeljo, 24. junija, ob 15. uri v dvorani restavracije PAN Kidričevo. Po slovesnosti bo v prireditvenem šotoru v parku mladosti tradicionalno srečanje občanov, tudi letos pa bodo pekli vola na žaru. Seznanil jih je tudi, da je na razpis za direktorja občinske uprave prispelo 21 vlog, med katerimi jih je pogoje izpolnjevalo le 12, med njimi pa je za direktorja občinske uprave izbral Damjana Napasta. Svetnike in občane pa je povabil, da se jim 6. junija pridružijo na predstavitvi hrvaške občine Crikvenica, s katero že dalj časa uspešno sodelujejo.

Kidričevo, 29.05.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/oba-vrtca-prikljucili-maticnim-solam

Sanacija divjega odlagališča v Starošincah

Opuščena gramoznica, zadnja leta kraj odlaganja najrazličnejših odpadkov na črno, se nahaja na zemljišču, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zato bomo njeno sanacijo plačali kar vsi davkoplačevalci

“Ja, tukaj pri nas, na območju občine Kidričevo, je kar nekaj opuščenih gramoznic, v katere so ljudje pred leti začeli odlagati najrazličnejše odpadke; ena takih je tudi le nekaj sto metrov iz naše vasi, na obrobju gozda, in to zdaj sanirajo delavci Čistega mesta Ptuj,” je konec preteklega tedna na vprašanje, kje naj iščem divje odlagališče odpadkov, odgovoril Mihael Žitnik, domačin iz vasi Starošince, ki mu, kot skrbniku vaškega etnografskega muzeja in pred dnevi posajene potomke najstarejše trte na svetu, pač ni vseeno, v kakšnem okolju živijo on in njegovi sokrajani.

To pomlad se je v občini Kidričevo začela sanacija še enega divjega odlagališča odpadkov, tokrat na državnih zemljiščih v Starošincah, o čemer nas je obvestila Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. “Čiščenje komunalnih odpadkov poteka na podlagi odločbe komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj, izvaja pa ga podjetje Čisto mesto Ptuj,” je v sporočilu za javnost zapisala Šinkova in dodala, da bo sredstva za pokritje stroškov celotne sanacije treba zagotoviti iz javnih finančnih sredstev, saj je kot investitor sanacije v skladu s predpisi in izdano inšpekcijsko odločbo določen upravljavec navedenih zemljišč, to pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije.

Nemarnost nas drago stane

“Vse okoliške prebivalce obveščamo, da so območja, na katerih se izvajajo sanacijska dela, pod poostrenim nadzorom in da je vsako odlaganje odpadnega materiala strogo prepovedano ter bo prijavljeno pristojnim službam,” dodaja Irena Šinko, ki poziva k odgovornemu ravnanju in opozarja na škodljivost divjih odlagališč tako za okolje kot posledično tudi za zdravje ljudi.

“Pozivamo k ničelni toleranci do nelegalnega odlaganja odpadkov, ki postajajo eden največjih problemov današnjega časa. Po podatkih Agencije RS za okolje je na primer v Sloveniji med letoma 2002 in 2008 količina vseh nastalih odpadkov narasla za 55 odstotkov. V letu 2008 je nastalo več kot sedem milijonov ton odpadkov. Ob vseh teh podatkih pa bi se moral vsak državljan zavedati finančnih posledic, ki jih nosijo divja odlagališča. Vsako sanacijo odlagališča, za katerega storilci niso identificirani, moramo namreč posredno financirati iz svojega žepa. Zakon o varstvu okolja namreč določa, da je za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic odgovoren povzročitelj obremenitve, ki pa ga je v praksi zelo težko odkriti, finančno breme odstranitve nezakonitih odlagališč pa v takšnih primerih preide na lastnika oziroma posestnika obremenjenega zemljišča,” je še zapisala Irena Šinko.

Ukrepajo, a pot bo še dolga

Ali je v sanacijo divjega odlagališča odpadkov v Starošincah vključena tudi občina Kidričevo, smo povprašali Damjana Napasta, svetovalca župana, ki odgovarja, da je omenjeno zemljišče v lastni Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, sanacijo je naložila medobčinska inšpekcija, občina pa pri revitalizaciji omenjene zapuščene gramoznice ne sodeluje.

“V primeru divjega odlagališča odpadkov je ukrepala naša medobčinska inšpekcija, ki je naložila Čistemu mestu Ptuj, da poskrbi za sanacijo. Tako ukrepamo v primerih, ko gre za odstranitev komunalnih odpadkov, v primeru na črno odloženih gradbenih in nevarnih odpadkov pa ukrepa okoljska inšpekcija. V prvi fazi se je Sklad kmetijskih zemljišč na naš ukrep pritožil, vendar je bila njihova pritožba zavrnjena, in tako se zdaj izvaja sanacija za celotno črno odlagališče. Mi smo namreč v prvi fazi poskrbeli za odstranitev komunalnih odpadkov, no, zdaj poteka odstranjevanje tudi vseh preostalih,” je pojasnila mag. Olga Fekonja s Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja ter dodala, da z okoljskim inšpektorjem dobro sodelujejo in poskušajo poskrbeti za celovito sanacijo vseh divjih odlagališč. Zatika pa se običajno prav zaradi plačila, saj se država rada izmika finančnim obveznostim.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 23.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012052305787428

V Kidričevem zaradi odpadkov vse več raka?

Ob Dravskem polju imajo že desetletja kopico odlagališč – zdaj uradno še nevarnih.

Kidričevo se na poti po Dravskem polju kar naenkrat pojavi ob koncu gozda in ga številni bloki ob vpadnici naredijo za mesto – čeprav uradno to ni. Krog okoli tovarne tamkajšnjega industrijskega giganta Taluma je velik nekaj kilometrov, veliko skladišče starih gum ob ograji pa hrani na desetine tisočev obrabljenih pnevmatik, ki se na dnu mešajo z zemljo.

Talum je tukaj ostal še iz nemških okupatorskih časov, ko se je kraju reklo Strnišče oziroma Sternthal; med letoma 1942 in 1945 so dokončali večino del okoli stavbe, jugoslovanska oblast pa je nadaljevala začeto ter leta 1954 zagnala proizvodnjo glinice in aluminija. Delo je odsihmal zagotavljalo kruh lačnim ustom in družinam iz okolja. To v Talumu pojasnjujejo tako: »Nerodovitna zemlja ni obetala omembe vrednega pridelka.« Dobili so proizvodnjo, delo ter industrijske odpadke, ki se nabirajo že šesto desetletje, kopičijo pa se tudi nove (pre)obremenitve za okolje.

Zona tihe smrti

Pred desetimi leti so se lomila kopja na projektu sežigalnice odpadkov. Blizu njih je vzniknila tudi madžarska družba Silkem, ki proizvaja surovine za keramično, livarsko in kemično industrijo. »Potem je tu še asfaltna baza, v sedmih od menda 39 gramoznih jam pa je več deset tisoč ton rdečega blata, pepela, žlindre, lugov in drugih strupenih snovi,« našteva Branko Štrucl iz Nestrankarskega gibanja za Kidričevo, ki bije plat zvona s še nekaj somišljeniki. In zvonovi donijo, saj za češnjo na smetani prihaja še center za predelavo nevarnih odpadkov – kot da jih ne bi bilo že preveč!

Tisto, kar v Kidričevem osuplja, pa je pripravljenost občine, da na široko odpre duri odpadkom vseh vrst in izvora. Podjetje na čelu novega odlagališča odpadkov je avstrijsko-štajerski Saubermacher, katerega geslo lahko preberemo na poti v Kidričevo na njihovih kamionih, ki vozijo v isto smer: »Mi poskrbimo za vaše nevarne odpadke.« Na račun Kidričanov in Kidričank, bi lahko dodali po novem, Boris Kidrič pa se verjetno ob vsem tem obrača v grobu. In slednje v teh krajih redno polni rak.

Župana Antona Leskovarja na občini nismo našli, ob pisnih vprašanjih o novem odlagališču pa je opozoril, da obstoječi center v zapuščenih objektih glinice industrijske cone Talum deluje že od leta 1995: »Podjetje Saubermacher namerava center posodobiti v skladu z najvišjimi evropskimi standardi, zato ne vidim razloga za nasprotovanje obnovi in posodobitvi obstoječe infrastrukture.« Zaveda se nevarnosti že odloženih smeti: »Gramoznice so v naši občini degradiran prostor, saj so po zaprtju ostale nesanirane in ekološko onesnažene ter so velik problem za prostor.«

»Moja družina je tukaj delala skupaj 103 leta – jaz, sestra, oče in mama; oba sta umrla za rakom na pljučih, verjetno bo to doletelo tudi mene, sestra pa ima bronhitis,« družinski zdravstveni karton razkrije Štrucl. Domačinka Karmen Kramberger meni, da se bolezni prenašajo iz generacije v generacijo, ljudje pa si tega ne upajo povedati oziroma pogosto niti nočejo vedeti: »Toda moj oče ima v tretjem letu tretjič raka, hči ima na pljučih posledice, samo mene se nič ne prime,« pravi trdoživa gospa, ki s še nekaj ljudmi spodbuja krajane vsaj k premisleku, če ne dejanjem. Odlagališča sicer prekrivajo zemlja in drevesa ter dajejo varljiv občutek. Gibanje je kljub strahu ljudi (ali upanju na nove službe) zbralo 501 podpis volilnih upravičencev za referendum o zaprtju centra, toda župan je odkril nedoslednosti v pozivu, začenja se (pravna) bitka. Ne samo proti županu, tudi državi.

Težak jutranji zrak

Država je ne nazadnje večinska lastnica Taluma, na območju katerega bo še eno nevarno smetišče v Kidričevem. Okoli naselja so posejana odlagališča, nekdanja odlagališča ter divja odlagališča, v naselju pa še industrijska. Ministrstva kljub temu dajejo potrebna soglasja za nov odpad, Karmen pa že z jutranjim vdihom zraka ugotavlja: »Katastrofa je tu, ob jutrih je zelo težak zrak.«

Dva koraka od tovarniške ograje rastejo polja s pšenico; malo naprej so vrtički prebivalcev ter vodovarstveno območje, ki z vodo oskrbuje več kot 70.000 ljudi na Dravskem polju. Kaj bo, če se tam zgodi naravna katastrofa, kot jih opazujemo po svetu? Koliko ljudi bi lahko trpelo zaradi več skladišč ter odlagališč snovi, ki jih ne more prebaviti ne narava, ne ljudje? Kaj bi storili, če se zgodi ekološka katastrofa? Tega vprašanja raje ne zastavimo domačinom v srcu naselja, ki postavajo okoli z utrujenimi izrazi in sivimi obrazi. Čeprav so okoljski standardi in zakoni jasni ter spoštovani, ostaja dejstvo, da se tod nalaga težka dediščina za okolje in živa bitja v njem.

Zato prav ironično deluje Talumovo geslo Lahkota prihodnosti in zato precej dvoma zasejejo tudi besede župana na občinski spletni strani: »Preteklost ni nikoli problematična.« Po drugi plati pa Štrucl s somišljeniki ve, da bi besede lahko izzvenele v prazno, in pravi: »Mi imamo svojo nadzorno komisijo in v njej dva doktorja znanosti. A če tega ne bodo upoštevali, bomo fizično preprečili gradnjo tega objekta.«

Tomica Šuljić

Vir: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-kidricevem-zaradi-odpadkov-vse-vec-raka

Kdor želi, se jim lahko pridruži!

Sosednji prijatelji so skupina mladih, ki se zadnjih šest let druži v Kidričevem. Nazadnje so dobili ključe knjižnice in tam preživeli sobotno popoldne. Junija bodo predstavili svojo raziskavo o mladih

Kot v mladinskem romanu Antona Ingoliča Mladost na stopnicah smo z dekleti Monjo, Nino, Suzano – no, z nami je bil še sedmošolec Gašper – posedle na stopnice pred knjižnico v Kidričevem in čakale, da pride še kdo. “Moji sošolki Andreja in Julija sta že na poti,” je po enem od telefonskih pogovorov sporočila petošolka Suzana, nato pa se vsa nasmejana pridružila našemu pogovoru: “Doma rečem, da imamo sestanek pred občino, z Žanom in drugimi, pa lahko grem.”

Starši so za akcijo mladih

Srečo z domačimi ima tudi šestošolka Monja, saj jo mama celo vzpodbuja, naj bo aktivna, naj gre med mlade, ki se zbirajo pred občino: “Z vlakom smo pred časom šli v Maribor, tam pa skupaj v kino in na sladoled. Čisto lepo smo se imeli, pa tudi takrat, ko imamo le srečanje, na katerem se pogovarjamo, je zabavno.” Nina je spomnila, da majsko drevo, ki so ga letos postavili med bloki v naselju, še vedno stoji, pripravili pa so tudi že turnir v odbojki in badmintonu. V pustnem času so se z vlakom odpeljali na Ptuj in si tam ogledali največji slovenski karneval. “Oh, smo se zabavali. To je bilo dosti bolje kot se s starši drenjati po pustnih ulicah. Tudi letošnja postavitev mlaja je bila nekaj posebnega, saj je ta že kar pošteno velik, veliko dela pa smo imeli tudi z njegovo krasitvijo in postavitvijo, pri čemer so nas spremljali, z oken, bolj od daleč, tudi okoliški prebivalci Kidričevega,” se spominja Nina, ki se z vlakom, tistim ob 5.15, vsako jutro odpelje v Maribor, kjer obiskuje 2. letnik zdravstvene šole. “Za nas, v Kidričevem in bližnjih vaseh, je vlak svojevrstno okno v svet. Sedeš nanj in se že pelješ. Sam ali pa z družbo prijateljev. Mi se bomo zagotovo še kdaj kam popeljali,” se nasmiha Nina, ki bi včasih, ko se mora še kaj učiti, rada, da bi bilo na vlaku le malo tišje, tako pa mladi, pa tudi tisti, ki odhajajo na delo, na ves glas klepetajo, z učenjem pa tako ni nič.

Raziskava o mladih v Kidričevem

Žan Jerenko je dijak prvega letnika zdravstvene šole v Murski Soboti; med tednom živi v dijaškem domu, ob koncih tedna se vrača v domače kraje. Že od nekdaj, pravijo njegovi prijatelji, je zelo dejaven, okrog njega se mora vedno nekaj dogajati, zdaj pa že nekaj časa vodi skupino Sosednji prijatelji Kidričevega. “Naša prva srečanja so se zgodila že leta 2006, takrat bolj občasno, zdaj se srečujemo najmanj enkrat mesečno; danes imamo ključ občinske knjižnice, kamor se bomo umaknili pred dežjem, sicer pa včasih posedimo kar zunaj ali pa se zberemo pri katerem od članov doma. Zadnje čase se veliko pogovarjamo o življenju nas mladih v Kidričevem. Naredili smo anketo, dobili več kot osemdeset odgovorov, zdaj pa te analiziramo, pišemo prispevke o svojem pogledu na življenje v Kidričevem in okolici, za pomoč smo prosili tudi šolo, pogovarjali smo se s tukajšnjim policistom, in če bo vse po sreči, bomo konec junija vabili na predstavitev te naše raziskovalne naloge. Pri njeni izdelavi je zelo aktiven osmošolec Patrik Komljenovič, ki je tudi podvoditelj naše skupine, a je danes na rojstnem dnevu, pa ni mogel na srečanje,” je na sobotnem popoldanskem druženju omenjal Žan, ki mu kot voditelj skupine pomaga še Matteo Polanič, kot podvoditelj pa Jan Murata.

Premladi za društvo, dovolj stari za druženje

“Običajno se nas na srečanju zbere kakih dvanajst; smo neformalna skupina, saj društva, zaradi naše mladosti, ne moremo ustanoviti, a počasi nas kot enakovredne partnerje sprejemamo tudi druga društva v občini. Bili smo že na občini in tam predstavili svoje delovanje. V času, ko se tudi v Kidričevem uživanje drog še kar povečuje, je dobro, če mlade potegnemo na neka druga pota, in mi to počnemo. Nikogar ne silimo, da se nam pridruži, a zdaj že vsi vedo, da smo skupina, kjer se veliko pogovarjamo. Ko imamo nekaj več časa in zberemo dovolj denarja (iz žepnin, ker sponzorskih sredstev pač ne dobivamo, pa bi jih bili veseli), pa se z vlakom zapeljemo v bližnja mesta,” pravijo člani skupine in dodajajo, da so skoraj vsi aktivni tudi v cerkvi. Tam prepevajo v mladinskem pevskem zboru, ki ga vodi kdo drug kot Žan, ali so dejavni v skupini ministrantov. “Kar sedemindvajset nas je v mladinskem zboru, ki ga je slišati vsako nedeljo pri enajsti maši, ministrantov je v naši cerkvi kar petnajst,” so se postavili sogovorniki in dodali, da bodo to leto zagotovo vabili še na kakšno odmevno prireditev, morda celo, če bo zima takšna, kot mora biti, na postavljanje igluja. Prav s tem so pred leti namreč začeli, letos ga zaradi pomanjkanja snega, mraz je že bil, niso postavili, a v prihodnje bodo prav druženju ob različnih sproščujočih aktivnostih namenili še več časa in energije.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 17.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012051705784670

Saditev cepiča najstarejše trte

6. maja 2012

Vir: http://vimeo.com/kidricevo

15. žegnanje konjev v Župečji vasi

22.4.2012

Vir: http://vimeo.com/kidricevo

X. Tulipanijada – MK Tulipan

Več na: http://www.mktulipan.com/

Vir: http://vimeo.com/kidricevo