Člani nestrankarskega gibanja bodo s svojimi zahtevami seznanili občinsko vodstvo. Ne za širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki in da za izločitev dela občine
“Na župana Antona Leskovarja in svetnike občine Kidričevo bomo že te dni naslovili javni poziv in jih pozvali, naj se izrečejo za delovanje obstoječega centra nevarnih odpadkov ali proti njemu oziroma za njegovo širitev ali proti njej. Zanima nas, ali bodo ukrepali tako, da širitve centra ne bo, in zahtevali, da se center za ravnanje z nevarnimi odpadki iz Kidričevega celo odstrani, saj ta že sedaj ne ustreza okoljevarstvenim standardom,” pravi Branko Štrucl, vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo. Člani tega gibanja so za skupno mizo v Lovrencu na Dravskem polju sedli pretekli konec tedna, ko je Štrucl somišljenikom podrobneje razložil delovanje centra oziroma nameravano širitev in to primerjal s ta čas največjim centrom na Vrhniki. “Center na Silkemovem dvorišču naj bi meril kar osem tisoč kvadratnih metrov, zdaj največji Kemis Vrhnika se razprostira na pol manjšem območju in predela 6500 ton nevarnih odpadkov letno, naš naj bi, kljub velikosti, predelal zgolj tri tisoč ton odpadkov letno,” pravi Štrucl in poudarja, da je Kidričevo že dovolj ekološko obremenjeno, saj tod deluje Talum s proizvodnjo anod in aluminija, v Silkemu poteka proizvodnja surovin za pralna sredstva, za kemično, keramično in livarsko industrijo, v bližini je ne nazadnje tudi asfaltna baza, velika okoljevarstvena nevarnost pa so še številne gramoznice, kamor so ljudje leta dolgo odvažali vsemogoče odpadke.
Ne za center in da za izločitev?
“Nameravana širitev omenjenega centra predstavlja resno ogrožanje naših življenj in degradacijo okolja, v katerem živimo,” je prepričan vodja kidričevskega nestrankarskega gibanja, ki so se mu na skupni delovni seji pridružili še Marjan Kočevar, Karmen Kešpert Kramberger, Eva Klemenčič in Jumer Jumerović, z nekaj zamude pa se je delovnega posveta udeležil tudi Damjan Medved, nekdanji kandidat za župana iz Dragonje vasi, ki je s svojimi pogledi na dogajanja v Kidričevem nekoliko spremenil enovit tok pogovora. “Kdo je nas v Dragonji vasi in Mihovcah vprašal, kam si želimo? Vi ste nas kar priključili h Kidričevemu, a če bi do izločitve dela naselja iz skupne občine Kidričevo zares prišlo, je vprašanje, kam bi se obrnili moji sovaščani,” je na začetku svojega razmišljanja spraševal Damjan Medved in zbrane spomnil, da sta obe naselji že od nekdaj gravitirali h krajevni skupnosti Cirkovce, tja hodijo otroci v vrtec, v šolo, tam je tudi vaško pokopališče. “Do središča Cirkovc imamo manj kot kilometer, do Kidričevega pet, šest kilometrov, in resnično si težko predstavljam, da bodo ljudje pripravljeni na neke nove občinske povezave, zato predlagam, da vsi skupaj pozabimo na pretekle delitve, župana pa pozovemo, naj začne odločati in delati v dobro nas vseh. Tako nas, ki živimo na vasi, kot vas, ki ste iz tovarniškega okolja, večji investicijski zagon pogrešamo prav vsi, in namesto da bi podprli projekte, ki ta čas potekajo v naši občini, nadaljujemo z zavistjo, češ oni imajo, mi pa nimamo. Vsi skupaj bi lahko imeli več, če bi delali v skupno dobro,” je prepričan Medved, ki vidi v ponovnem odprtju kidričevskega bazena možnost, da ljudje spet zaživijo skupaj. “Bazen nas je povezoval, zdaj pa je že četrt stoletja, kar se v Kidričevem resnično prepočasi razvija. Vsa ta sivina, ki smo ji priča, nam resnično ni v ponos!”
Člani nestrankarskega gibanja za Kidričevo se z razmišljanjem Damjana Medveda sicer niso povsem strinjali, a so skupaj vendarle ugotavljali, da bi z več sodelovanja v Kidričevem zagotovo lahko naredili več dobrega. Da občino Kidričevo vodi kmečki lobi, je tudi po petkovem večernem pogovoru sredi Dravskega polja prepričan Štrucl, ki bo zato s svojimi somišljeniki – in teh, poudarja, ni malo, le da se ljudje vse bolj bojijo na glas izraziti svoje mnenje – že spomladi predlagal, da se v občini Kidričevo izvede posvetovalni referendum. “Ta za občino ni zavezujoč, vprašanje na referendumu pa bo čisto enostavno, ljudje se bodo morali odločiti zgolj za izločitev dela območja iz občine Kidričevo ali proti njej,” pravi Štrucl in dodaja, da bodo zahtevo po izvedbi referenduma podali šele, ko bodo znani podatki zadnjega statističnega štetja prebivalstva. “Če nas ni pet tisoč, nima pomena razmišljati o samostojni občini Kidričevo, a sem prepričan, da nam bo uspelo,” je sejo zaključil Branko Štrucl, vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo, in napovedal budno spremljanje dela župana in občinskih svetnikov.
Objavljeno v Večeru, v sredo, 2.2.2011
SLAVICA PIČERKO PEKLAR
Zvezdna dolina 