2012 in review

The WordPress.com stats helper monkeys prepared a 2012 annual report for this blog.

Here’s an excerpt:

4,329 films were submitted to the 2012 Cannes Film Festival. This blog had 20,000 views in 2012. If each view were a film, this blog would power 5 Film Festivals

Click here to see the complete report.

Otvoritev drsališča v Čarobnem parku

Posnetek otvoritve drsališča v parku Mladosti v Kidričevem. Drsališče bo na voljo od 8.12.2012 do 10.1.2013. Vabljeni!

Vir: http://vimeo.com/kidricevo

18. redna seja Občine Kidričevo

Posnetek 18. redne seje Občine Kidričeve, 6.12.2012

Vir: http://vimeo.com/kidricevo

Sprejet proračun za leto 2013

I SP2013 (PDF)

II SP2013 (PDF)

Načrt delovnih mest 2013 sprejet (PDF)

Načrt razvojnih programov sprejet (PDF)

Obrazložitev delovnega načrta 2013 sprejet (PDF)

Obrazložitve proračuna za leto 2013 sprejet (PDF)

Odlok o proračunu 2013 sprejet (PDF)

PROGRAM RAZPOLAGANJA 2013-sept 2012 sprejet (PDF)

Vir: http://kidricevo.si

Nekdaj peš, danes s šolskimi avtobusi

Mestna občina Ptuj namenja za šolske avtobusne prevoze 400 tisoč evrov, za organiziran prihod v šolo in domov so poskrbele tudi okoliške občine, saj je le tako mogoče zagotoviti varno pot v šolo

Mestna občina Ptuj namenja za avtobusne prevoze osnovnošolcev v tem šolskem letu dobrih 400 tisoč evrov, a kot je razumeti župana Štefana Čelana, bi bilo pametneje vsaj del tega denarja nameniti za urejanje pločnikov in kolesarskih poti ter tako urejati varne poti do mestnih osnovnih šol, kolesarjem in pešcem namenjene poti pa bi lahko poleg mladih uporabljali tudi drugi udeleženci v prometu. A ker denarja za tovrstne infrastrukturne naložbe ni, se učenci v šolo vozijo s šolskimi avtobusi, prevažajo jih starši in le redki še sedejo na kolo ali se v šolo odpravijo kar peš. Kot pojasnjujejo v Mestni občini Ptuj, imajo učenci po zakonu o osnovni šoli pravico do brezplačnega prevoza, če je njihovo prebivališče od šole oddaljeno več kot štiri kilometre oziroma ne glede na oddaljenost, je šolski prevoz treba zagotoviti prvošolcem, preostalim pa, če svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učencev na poti v šolo in domov. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval šolo v svojem šolskem okolišu. V mestni občini Ptuj na javnem razpisu izbrana šolska prevoznika dnevno opravita skupno dobrih 876 kilometrov. Na Osnovni šoli Breg se od 271 učencev s šolskim avtobusom vozi 97 učencev, šolo Ljudski vrt jih obiskuje 630, med njimi pa je 212 vozačev, kot rečejo učencem, ki uporabljajo organizirani šolski prevoz z avtobusom ali kombijem, Mladika ima to šolsko leto 354 učencev, 234 jih do šole izkorišča šolski prevoz, šolo Olge Meglič obiskuje 292 učencev, večina, 200, jih prihaja v šolo samih ali zanje poskrbijo starši. Do šole na Grajeni se z organiziranim šolskim prevozom vozi 97 učencev, 32, ki so doma v okolici šole, jih prihaja peš ali s kolesi. Še 31 osnovnošolcev iz ptujske mestne občine obiskuje sosednjo osnovno šolo v Dornavi in imajo organizirani šolski prevoz. Med ptujskimi osnovnošolci jih je še kar nekaj, ki bi lahko v šolo prihajali peš ali s kolesi, a je zardi varnosti na poti tudi zanje organiziran šolski prevoz. S podobnimi vprašanji organiziranja šolskih prevozov se srečujejo tudi v okoliških občinah, kjer je bilo pred tridesetimi leti in več povsem običajno, da so učenci v šolo prihajali rdečih lic, torej peš ali s kolesi, danes pa je tudi na podeželju takih vse manj, saj se je zaradi povečanja prometa varnost na cestah zmanjšala in le redki si sami in brez nadzora starejših še upajo na ceste. Na Hajdini namenjajo za šolske avtobusne prevoze to leto dobrih 73 tisoč evrov, kar je slaba dva odstotka občinskega proračuna. Šolo v domačem kraju obiskuje 245 otrok, 166 od teh se jih vozi z avtobusom. Njihov izbrani prevoznik opravi dnevno 140 kilometrov, in čeprav so šolski prevozi prvenstveno namenjeni učencem, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, šolski avtobus ustavlja tudi na postajah, ki so bližje šoli, kar velja tudi za druge občine. V občini Gorišnica od 368 osnovnošolcev izkorišča organizirani šolski prevoz 272 otrok, šolski prevoznik opravi dnevno 242 kilometrov, občino pa to mesečno stane dobrih 11 tisoč evrov. V občini Kidričevo za šolske prevoze letno namenijo 100 tisoč evrov, to je skoraj 1,2 odstotka občinskega proračuna. Med 484 učenci jih 258 izkorišča šolske prevoze. V občini Kidričevo načeloma velja, da lahko šolske prevoze izkoristijo vsi otroci, ne glede na oddaljenost od šole, razen iz krajev, kjer je šola, to pa so Kidričevo, Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju. Skoraj vsi učenci osnovne šole Markovci prihajajo v šolo z organiziranim šolskim prevozom, saj je na šoli 308 učencev, 273 pa jih ima šolske avtobusne vozovnice. Šolski avtobus dnevno prevozi 140 kilometrov, peš pa prihajajo v šolo le učenci iz same vasi Markovci. Občina nameni za šolske avtobusne prevoze letno dobrih 88 tisoč evrov, to je skoraj poldrugi odstotek letnega proračuna.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v torek, 18.12.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012121805864114

Kidričevo, občina v šterntalskem dvorcu

Dvorec Šterntal je občina Kidričevo dobila v dar. Zdaj se bo lotila celovite obnove, v dvorcu bo dovolj prostora za občinsko upravo, policijo in kulturno dogajanje

Po obnovi dvorca Šterntal, nekateri ga poznajo tudi kot gradič Strnišče, naj bi se v obnovljene prostore preselila občinska uprava, tam pa bo dovolj prostora še za policijo in delovanje javnega podjetja. V pritličju dvorca bodo uredili več širši javnosti namenjenih prostorov, v največji dvorani pa prirejali tudi kulturne dogodke, kot so razstave, sprejemi in poroke. Občina Kidričevo se na revitalizacijo dvorca z zanimivo zgodovino pripravlja že več let, zdaj je, kot kaže, čas za realizacijo sprejetih obnovitvenih načrtov, saj so za obnovo pridobili evropska kohezijska sredstva v višini 850 tisoč evrov, iz občinskega proračuna pa bodo k temu znesku dodali še 900 tisoč evrov. Kot pravi kidričevski župan Anton Leskovar, bodo z obnovo dvorca lahko obiskovalcem svoje občine s ponosom pokazali del svoje stavbne dediščine, saj je Kidričevo mlajše naselje, o katerem prve podatke zasledimo šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je ob graščini, ki jo je okrog leta 1870 zgradil turniški gospod, lastnik Apač, grof Schöndorf, začelo razvijati naselje Kidričevo. Zaselek je najprej dobil ime Stärstall, kar v slovenščini pomeni ovčji hlev, kakor je nemški gospodar imenoval graščinske hleve z ovni. Iz tega se je kasneje razvilo ime Šterntal ali Sternthal. Gradič, ki ga je zgradil grof Schöndorf, je bil središče kmetijskega posestva. Leta 1896 pa je njegovo posestvo, ki je merilo več kot 331 hektarjev, kupil Franc von Hellin s Ptuja. Gradič je arhitekturno manj zanimiv, je pa z njim povezanih veliko zgodovinskih dogodkov. Med prvo svetovno vojno sta v dvorcu delovala vojaško taborišče in bolnišnica, kasneje pa tudi taborišče ruskih beguncev. Po drugi svetovni vojni je naselje dobilo novo ime, 12. aprila 1953 se je iz Strnišča preimenovalo v Kidričevo. Zdaj so se v občini Kidričevo, kjer so se domačini resda vedno s ponosom ozirali na svoj dvorec, ki pa je z leti vse bolj propadal, odločili za celostno rekonstrukcijo in ureditev propadajočega dvorca ob jugozahodnem delu naselja Kidričevo, ki mu domačini pravijo kar grad. Investicija je ocenjena na blizu 1,8 milijona evrov, s temeljito obnovo in delno prezidavo objekta pa naj bi pridobili večnamenski multicenter z ustreznimi prostori za občinsko upravo, prostore za delovanje občinske zveze kulturnih društev in društveno dejavnost ter knjižnico. V dvorcu bo dovolj prostora za večnamensko dvorano, krajevni in policijski urad, delovanje občinskega komunalnega podjetja, v njem pa naj bi bilo dovolj prostora še za ureditev muzeja in razstavno dejavnost. “Po uspešni kandidaturi in pridobitvi evropskih nepovratnih sredstev za obnovo našega dvorca bomo že naslednjo pomlad začeli obnovo, ki bo, če ne bodo nastala kakšna nepričakovana dela, saj gre za spomeniško zaščiteni objekt, trajala dobro leto,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo. Še pred začetkom del pa mora občina, pojasnjuje Damijan Napast, direktor občinske uprave, štirim najemnikom stanovanj, med njimi so tudi družine, zagotoviti primerna stanovanja. “Že od poletja najemnikom stanovanj iščemo ustrezna stanovanja in prepričan sem, da bomo do začetka del vsem zagotovili primerna bivališča,” pravi Napast in dodaja, da je bil dvorec Šterntal v preteklosti občini v resnici podarjen, saj se je za brezplačni prenos na občino odločil zadnji lastnik dvorca, zdaj že pokojni Janez Bonča.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 12.12.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012121205861898

Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, ki so bile podane na 17. redni seji

Gospod Andrej Napast je podal pobudo, da se pozove vzdrževala rek, konkretno gre za Framski potok, da se uredi brežina do Cirkovce do Dragonja vasi zaradi zajed, ki se zajeta že v cesto.

Odgovor:

Do 30.11.2012 bo pristojnim pisno podana zahteva za ureditev brežin Framskega potoka.

Gospod Franc Planinšek je postavil vprašanja:

Prvič: Kdaj bodo sanirane ceste, ki so bile poškodovane od prevozov gradbenega materiala pri rekonstrukciji železniške proge od Stražgonjce do Kidričevega in tudi asfaltirana cesta od žel. prehoda pri Trafopostaji proti lipi v Cirkovcah.

Odgovor:

Dela na sanaciji makadamskih poti so se začela izvajati in bodo zaključena do konca leta. Za obnovo poškodovanih asfaltnih cest pa se bomo z izvajalcem del ŽGP Ljubljana na skupnem sestanku dogovorili za obseg obnove in termin obnove.

Nekdanji lastniki gozda, sedaj že odmerjene parcele, ki je v naravi asfaltirana cesta in vodi od Šikolske ceste do gramoznice Pleterje sprašujejo, kdaj bodo dobili plačana zemljišča, ki so jim bila odvzeta za omenjeno cesto. Če odgovora v kratkem ne bo, so primorani početje prijavit pristojnim organom za motenje posesti.

Odgovor:

Na omenjeni problematiki potekajo intenzivni pogovori in pričakujemo realizacijo še to leto.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Kdaj bodo prevzete parcele v Lovrencu za obvoznico Talum

Odgovor:

Na zadnjem sestanku z DRSC je bilo dogovorjeno, da se bodo pričele pripravljati pogodbe za odkupe zemljišč na trasi obvoznice Kidričevo v mesecu oktobru 2012. Dinamika pa bo odvisna od sredstev s katerimi bo razpolagala DRSC.

Gospod Stanislav Lampič je opozoril, da je v Športnem parku Njiverce sirena, ki ni v funkciji delovanja, zato prosi, da se le ta odstrani. V spodnjem delu Njiverc, v križišču Cesta v Njiverce s Cesto na Hajdino je v križišču postavljeno ogledalo, ki pa je obrnjeno v napačno smer. Smiselno bi ga bilo obrniti tako, da bi videl vozila, ki prihajajo v vas.

Odgovor:

Za sireno v športnem parku Njiverce se dogovarjamo z lastnikom sirene (Talum) o možnosti odstranitve. Pričakujemo, da bomo soglasje za odstranitev pridobili do konca meseca novembra.

Smer preglednosti za navedeno ogledalo je nastavljeno kot je bil podan predlog.

Gospod Danilo Lendero, je opozoril na električne vode, ki potekajo od Antona Planinšek do Marije Pišek v Apačah. Ti vodi so tako nizko, da ovirajo dostop na njive s stroji.

Kot drugo je povedal, da je padel drog za razsvetljavo v Apačah proti vodi in bi ga bilo potrebno nemudoma popraviti

Odgovor:

Za povešene energetske vode so obveščeni pristojni, kateri upravljajo z omrežjem.

Podrt drog ob Polskavi je zamenjan z novim drogom in svetilko.

Odgovore pripravil:Igor Premužič

Vir: http://www.kidricevo.si

Mrtvim v spomin, živim v opomin

Ob spomeniku, ki so ga leta 1992 postavili v spomin na vojne in povojne poboje v taborišču Šterntal v Kidričevem, so ob 20. obletnici postavitve pripravili spominsko slovesnost, na kateri je na najbolj temne trenutke tega obdobja slovenske zgodovine obujal spomine dr. Peter Pavel Klasinc.

Slovesnosti ob spomeniku žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ob vhodu v nekdanje pokopališče iz časa Avstro-Ogrske, v neposredni bližini farne cerkve sv. Družine v Kidričevem, so se udeležili tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, znanstveni in arhivski svetnik dr. Peter Pavel Klasinc, predstojnik mednarodnega inštituta arhivskih znanosti univerze v Mariboru, ter občani in predstavniki in simpatizerji stranke SLS iz Kidričevega in okoliških občin. Predsednik območne organizacije SLS občine Kidričevo Mihael Žitnik je v pozdravnem nagovoru spomnil, da so dali pobudo za postavitev spomenika leta 1992 prav člani stranke SLS v tedaj še skupni veliki občini Ptuj, ki so spomenik pod sloganom Mrtvim v spomin – živim v opomin tudi postavili. Ob tem pa poudaril: „Zato v stranki SLS hočemo in zahtevamo, da takšna spominska obeležja ne gredo v pozabo. Vsi želimo, da se podobne grozote ne bi nikoli več zgodile in dosegle človeštva. S temi obeležji ne želimo odpirati starih ran, vendar del spomina na te čase vendarle mora biti večno prisoten in nikoli pozabljen.“

Dr. Peter Pavel Klasinc, znanstveni in arhivski svetnik ter predstojnik Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, je ob obujanju spominov na najbolj temne trenutke slovenske zgodovine poudaril, da je bilo območje nekdanjega taborišča Strnišče, oziroma Šterntal, prizorišče trpljenja v najširšem pomenu besede ter nadaljeval: „Ta prostor, ki se danes uradno imenuje Strnišče pri Ptuju, je bil v zgodovini najprej poznan kot „Ster stall“, lastnikov Shoendorfov in Helinov, potem kot Sterntal, zaradi izsekanega gozda na tem prostoru pa je nato dobil naziv Strnišče. Gradbeni kompleks, ki ga spremljamo še iz časov pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej, je bil v prvi svetovni vojni rezervna vojaška bolnišnica Mlada Boleslava, delno pa tudi kot taborišče za vojne ujetnike. Po prvi svetovni vojni je deželna vlada za Slovenijo v zapuščenih barakah uredila begunsko taborišče, med drugim tudi za tako imenovane Primorce, ki so se pred fašizmom umaknili v Slovenijo. Pred drugo svetovno vojno in med njo je bilo tu prav tako taborišče, žal pa tudi po letu 1945, ko je bilo tukaj taborišče za različne usode.“

Ob tem je dr. Peter Pavel Klasinc poudaril, da moramo najtemnejši del slovenske zgodovine pripisati prav takim usodnim prostorom, kot je ta, pred katerim so se zbrali: „Ta prostor odseva muke in trpljenje posameznikov, tako zaradi državljanske vojne, revolucije, izgradnje nove oblasti, bega v domovino in kasneje nesrečnega vračanja domov, in spomin na vse krute pojave, ki so se dogajali v tem, tako imenovanem koncentracijskem taborišču. Vključno z množičnimi poboji. Nova oblast je po letu 1945 prevzela oblast tudi na področju sodstva, prej je bilo seveda ukinjeno predvojno sodstvo, uvajali so se elementi socialističnega prava, v tem obdobju pa je nastal nek pravni nered, v katerem so se lahko izvajali montirani procesi, montirane obsodbe, maltretiranja zapornikov in obstoj tako imenovanih socialističnih koncentracijskih taborišč. Sem so prihajali obsojeni na različno dolge kazni, ki so jim odvzeli svobodo, državljanske in politične pravice, obsojeni na prisilno delo in podobno. Kljub amnestiji, ki je bila razglašena 3. avgusta 1945, so bili obsojenci še vedno odpeljani v taborišča, le da so se ta preimenovala v kazenska taborišča. Še najlepše nam o usodah v tem prostoru piše profesor Mikula v svoji publikaciji Dokumenti pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, ki je izšla leta 2007, v kateri so objavljena tudi pričevanja iz taborišča v Strnišču pri Ptuju.“

Izjave posameznih internirancev so po mnenju dr. Petra Pavla Klasinca pretresljive in več kot presenetljive: „Pri tem pa je sreča, to moram povedati tudi kot angažiran arhivist, da se je ohranilo tudi okoli 40 arhivskih dokumentov iz arhiva OZNE, ki je bila soavtorica ustanavljanja in upravljanja koncentracijskih taborišč po vojni. In prav ti arhivski dokumenti pričajo o dogodkih in prikazujejo situacijo, ki se je dogajala tukaj, na tem prostoru. Ob tem pa se moramo spomniti tudi vseh tistih 600 lokacij pokopov nasilno pobitih na slovenskih tleh po vojni. Delovna komisija Ferenc, Dežman, Jamnik je tragičnost tega slovenskega obdobja vsekakor izpričala. Vse te povojne situacije, v arhivskih dokumentih lahko preberemo tudi besedo čiščenja, so bile z neke strani tudi razumljive. Niso pa mogle ostati razumljive takrat, ko se je obračunavalo zaradi drugačne politične ali verske usmerjenosti in ko so bili ti ljudje potem deležni posebnih tretmajev. Za pripadnike nemške manjšine iz cele Slovenije in za tiste Slovence, ki so bili po letu 1945 označeni kot Nemčurji, je OZNA ustanovila osrednje koncentracijsko taborišče prav tukaj v Strnišču pri Ptuju.“

Na spominski slovesnosti ob 20-letnici spomenika v Kidričevem so primeren kulturni utrip prispevali pevci moškega pevskega zbora Talum pod vodstvom Oliverja Bučka in recitatorka iz občine Kidričevo. V spomin na vse mrtve, ki so bili v taborišču Šterntal pobiti pred vojno, med njo in po njej, je verski obred opravil kidričevski župnik Anton Pačnik. Ob spomenik, na katerem je z velikimi črkami vklesano: „In memoriam: žrtvam iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije in vsem ostalim, ki so trpeli in umrli med ali po II. svetovni vojni v taborišču Strnišče. Mrtvim v spomin – živim v opomin,“ pa so nato položili še spominski venec in prižgali svečke.

Kidričevo, 7.12.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/mrtvim-v-spomin-zivim-v-opomin

Zdravstveni dom že prihodnje leto?

Občina Kidričevo vstopa v investicijsko razgibano leto, ko naj bi poleg gradnje zdravstvenega doma začeli še revitalizacijo dvorca Strnišče in nadaljevali ureditev s cestno in kanalizacijsko gradnjo

“Pred nami je investicijsko nadvse pestro leto, saj smo pred začetkom gradnje novega in že težko pričakovanega zdravstvenega doma v Kidričevem, pripravljamo pa se tudi na celovito obnovo dvorca Strnišče, ki ga domačini bolj poznajo kot dvorec Šterntal. Zdravstveni dom bomo gradili v javno-zasebnem partnerstvu in že v ponedeljek naj bi vedeli, kdo bo v tem projektu naš občinski partner. Mi za gradnjo zdravstvenega doma v pravkar sprejetem proračunu za leto 2013 namenjamo 600 tisoč evrov, investicija pa je vredna trikrat toliko,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, in doda, da se boljši časi obetajo tudi dvorcu Strnišče, saj so za njegovo obnovo pridobili evropska kohezijska sredstva v višini 850 tisoč evrov, sami temu znesku dodajajo še 900 tisoč evrov proračunskih sredstev. “V prihodnjem letu bomo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja med Cirkovci in Stražgonjco, kar nas bo stalo 900 tisoč evrov, nadaljevali pa bomo tudi letos začeto revitalizacijo centra vasi Cirkovce, kjer bi želeli večjo prometno varnost zagotoviti tudi z izgradnjo krožišča. Tam se sicer zdaj spet zapleta, zdaj kaže, da je občina v preteklosti sredi Cirkovc kupila nepremičnino z obremenitvami, kar nam ne dovoljuje, da bi se lahko vpisali v zemljiško knjigo, a ker dela sredi Cirkovc že potekajo, zdaj iščemo možnosti, da se tudi nadaljujejo, občina pa bo hkrati reševala zaplete zaradi omenjene hiše, ki smo jo že porušili. Za projekt ureditve vaškega jedra v Cirkovcah v naslednjem proračunskem letu namenjamo 450 tisoč evrov, nadaljevali bomo tudi cestno gradnjo v Lovrencu na Dravskem polju, kar nas bo stalo četrt milijona evrov, še 150 tisoč evrov namenjamo urejanju javne razsvetljave, kandidiramo pa tudi za pridobitev denarja iz projekta Južna meja, kar bi nam lahko prineslo milijon evrov, s tem denarjem pa bi uredili cestno omrežje na vsem južnem koncu naše občine,” napoveduje Leskovar in doda, da se nadaljuje tudi revitalizacija Boldirjeve jame, kjer bo v nekdaj črnem odlagališču odpadkov v prihodnje urejena naravoslovna učilnica, namenjena tako šolarjem, dijakom in študentom kot vsem ljubiteljem narave. Svetniki občine Kidričevo so tak razvojni program pozdravili in tudi sprejeli na svoji zadnji decembrski seji. “Gospodarili bomo z 8,5 milijona evri proračunskega denarja, zaradi vseh naštetih investicij pa je odhodkov nekaj več, in sicer so načrtovani v višini 9,7 milijona evrov. Negativno razliko, proračunski primanjkljaj v višini 1,2 milijona evrov, bomo pokrili z najetjem dolgoročnega kredita,” napoveduje župan. Več pozornosti kot sprejemanju proračuna so svetniki občine Kidričevo tokrat namenili oskrbi z vodo, saj so morali potrditi letni program vodooskrbe dveh komunalnih podjetij, ki s svojo dejavnostjo pokrivata občino Kidričevo. Pri poročilu Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica večjih pripomb niso imeli, se je pa kar nekaj svetnikov zamislilo nad poročilom, ki jim ga je posredovalo Komunalno podjetje Ptuj. Gre za zastarele in neažurirane podatke o številu priključenih gospodinjstev na javno vodovodno omrežje in za neujemanje podatkov, so opozarjali svetniki, saj naj bi imelo po posredovanih podatkih le 12 odstotkov prebivalcev naselja Njiverce urejen priključek na javno vodovodno omrežje. Svetniki, nezadovoljni, ker se nihče iz ptujskega komunalnega podjetja ni udeležil njihove seje, so naposled posredovano poročilo sicer sprejeli, a bodo od podjetja, ki s svojo dejavnostjo pokriva 67 odstotkov občine Kidričevo, zahtevali, da podatke o samem omrežju in številu tistih, ki so nanj tudi zares priključeni, čim prej aktualizira.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v soboto, 8.12.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012120805860450

V Kidričevem bodo drsali

Mladim in starejšim v Kidričevem se obeta veselo decembrsko dogajanje, za katero je poskrbela občina z mnogimi donatorji. V kidričevskem Parku mladosti, ki ga v decembru spreminjajo v Čarobni park, bo od 8. decembra do 10. januarja med 15. in 21. uro odprto brezplačno drsališče. Že ta ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri si bodo najmlajši v dvorani restavracije Pan lahko ogledali lutkovno predstavo Kam pa kam, kozliček, v soboto, 8. decembra, bo v Čarobnem parku med 15. in 18. uro Miklavžev sejem z gledališko predstavo Prodajamo za gumbe v izvedbi igralske skupine Žogice iz Vrtca Kidričevo. V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri bo v restavraciji Pan novoletni koncert moškega pevskega zbora Talum, v četrtek, 13. decembra, ob 18. uri pa bo tjakaj vabila ura Panovih zgodb za otroke. V soboto, 15. decembra, med 14. in 18. uro bodo v Čarobnem parku otroške ustvarjalne delavnice z okraševanjem parka in bližnjih stanovanjskih blokov, šolarji iz Cirkovc pa bodo vabili na pravljično predstavo in spektakel na ledu. V nedeljo, 16. decembra, bodo na božično-novoletno prireditev vabili v Lovrencu na Dravskem polju. Zabavno in igrivo bo v Kidričevem tudi v petek, 21. decembra, med 15. in 19. uro, ko bo vabil novoletni sejem, ki ga bodo s cirkuško predstavo popestrili brata Malek in animacijska skupina Lady Martine Ajster. Ob 17.30 bo otroke obiskal Božiček s svojim spremstvom. Novoletni sejem bo tudi v soboto in nedeljo, 22. in 23. decembra, ko bosta za veselje obiskovalcev poskrbeli Lutkovno gledališče Makarenka in Mestno gledališče Ptuj z Rdečo kapico, oba dneva pa se bo naokrog pripeljal tudi Božiček. V nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri bo v restavraciji Pan tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. Praznične prireditve bodo v Kidričevem zaključili v nedeljo, 6. januarja, ko bo v Cirkovcah dobrodelni koncert.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 5.12.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012120505858891