Kopališče nekoč – in nikoli več …

avgust 23, 2019

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec

Advertisements

Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

avgust 23, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj


Dela v RTP Cirkovce že potekajo

avgust 23, 2019

Aprila je ELES pričel z izgradnjo RTP 400/110 kV Cirkovce, v okviru katere poteka izgradnja novega 400 kV stikališča, izgradnja novega 110 kV stikališča v GIS izvedbi in ureditev razpleta pred RTP Cirkovce.

Slednje obsega izgradnjo dela daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, rekonstrukcijo daljnovodov 110 kV Maribor–Cirkovce 1, 110 kV Maribor–Cirkovce 2, 2 x 110 kV Cirkovce–Zlatoličje, 110 kV Cirkovce–Kidričevo I, 110 kV Cirkovce–Kidričevo II, 110 kV Cirkovce–Kidričevo III, 110 kV Formin–Cirkovce, 110 kV Cirkovce–Rogaška Slatina, 220 kV Cirkovce–Žerjavinec, 400 kV Maribor–Krško in 400 kV Maribor–Podlog ter odstranitev obstoječega 220 kV ter 110 kV stikališča. Nov objekt bo omogočil postopno nadgradnjo 220 kV prenosnega omrežja v tem delu Slovenije na 400 kV napetostni nivo in vključitev daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince v slovenski elektroenergetski sistem.

Trenutno dela potekajo na pokablitvi 110 kV daljnovodov, ki se v obstoječe stališče vključujejo iz vzhodne smeri, in izgradnji temeljev novega 400 kV stikališča. Zaključek del na območju RTP Cirkovce je predviden konec leta 2021, ob začetku obratovanja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince.

Vir: https://www.cirkovce-pince.eu/novice/ArticleID/61/Dela-v-RTP-Cirkovce-že-potekajo


Uspešna mesta ustvarjajo angažirani meščani

avgust 8, 2019

“Komaj sem čakala, da se nekaj premakne. In bila sem navdušena, saj je bilo čudovito izpeljano,” je bil le eden od mnogih pozitivnih odzivov na revitalizacijo prostorov male tržnice v Dominkuševi ulici v Mariboru.

Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.

​Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude “od spodaj navzgor”.

Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: “V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa … Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno.” V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: “Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje.”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/uspesna-mesta-ustvarjajo-angazirani-mescani-10048170

Branka Bezjak


22. dan gasilcev in predaja novega vozila

avgust 2, 2019

V sklopu prireditev ob prazniku občine Kidričevo so praznovali tudi gasilci. Proslavili so 22. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Kidričevo, PGD Pleterje je namenu predalo novo gasilsko vozilo, priredili pa so tudi regijsko srečanje gasilskih veteranov z območja Podravja.

Na osrednji prireditvi ob prazniku kidričevskih gasilcev, ki so jo organizirali vodstvo in člani PGD Pleterje, so se zbrali številni gostje in uniformirani gasilci. Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšek se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovine in razvoja društva, ki deluje od leta 1947. Predstavil je novo gasilsko vozilo, ki so ga tamkajšnji gasilci na prireditvi slavnostno predali v uporabo. Pri njegovi nabavi so bili pozorni na to, da ga lahko postavijo v obstoječo garažo. Izbrali so vozilo Mercedes Atego s 5.500-litrskim rezervoarjem za vodo (AC 16/50) in gasilsko brizgalno Rosenbauer. V kabini vozila je prostor za tri gasilce, vključno s šoferjem. Na strehi so dvižni pnevmatski steber s halogensko razsvetljavo, prostor za gasilsko lestev in sesalne cevi ter zaboj za razno orodje. Prav tako je na zadnjem delu strehe gasilni top za gašenje požarov večjih razsežnosti. Za kabino vozila so nameščeni gasilsko orodje, gasilni aparati, izolirni dihalni aparat, potopna črpalka, motorna žaga in drugo. V zadnjem delu vozila so cevni material, orodje, ročniki in druga potrebna oprema za notranje in zunanje gašenje, vključno z medmešalcem in penilom. Na zadnji strani je nad črpalko nameščen avtomatski navijak s hitropotezno cevjo in visokim tlakom dolžine 50 metrov. Nakup vozila je veljal blizu sto tisočakov, skupaj z DDV. Nadgradnjo je izdelalo podjetje VM Vozila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/16777-kidricevo-22-dan-gasilcev-in-predaja-novega-vozila

Mojca Zemljarič


Za ceste 333.000 evrov

avgust 2, 2019

V občini Kidričevo nadaljujejo intenzivna vlaganja v cestno infrastrukturo. V drugi polovici junija so odprli štiri nova gradbišča, dela na vseh štirih odsekih bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Skupna vrednost del je okoli 333.000 evrov z DDV.

Dela na lokalni cesti Starošince, ki jo bodo razširili, uredili odvodnjavanje in jo na novo preplastili, so po pogodbi z izvajalcem ovrednotena na 225.000 evrov. Cesto bodo razširili na 6,7 metra. Razširitev bodo izvedli na delih ceste, kjer je to mogoče in smiselno. „Z modernizacijo lokalne ceste bomo povečali stopnjo prometne varnosti, omogočili lažji in varnejši prevoz krajanov in šoloobveznih otrok,“ so pojasnili na občini Kidričevo.

Obnova preostalih treh cestnih odsekov (v Lovrencu, Njivercah in Kidričevem) bo po pogodbi stala 107.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16568-kidricevo-za-ceste-333000-evrov

Mojca Zemljarič


Mar bistriška komunala res bolje gospodari od ptujske?

avgust 2, 2019

Občina Kidričevo zaradi domnevnega netransparentnega dela in dvomljivega prikazovanja stroškov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj nasprotuje zvišanju cen oskrbe s pitno vodo.

Uporabnike na območju kidričevske občine s pitno vodo oskrbujeta dve komunalni podjetji: ptujsko in slovenjebistriško. Iz povedanega na seji občinskega sveta v minulem tednu je moč sklepati, da je župan Anton Leskovar s poslovanjem bistriške komunale zelo zadovoljen, s poslovanjem ptujske pa nekoliko manj.

Vodarina dražja, omrežnina ne

Zato so tudi občinski svetniki novo ceno vodarine za KP Slovenska Bistrica potrdili brez pripomb in s pohvalami, medtem ko so za KP Ptuj potrdili le višjo ceno vodarine, ne pa tudi omrežnine. Vodarina je prihodek, ki v celoti ostane koncesionarju (komunali) in pokriva stroške distribucije. Omrežnina v večjem delu pripada občinam, saj predstavlja tudi najemnino za infrastrukturo; lastnice vodovodnih sistemov so občine. Modeli, katere stroške koncesionarji pokrivajo iz katerih virov, so očitno različni. Bistriška Komunala stroške okvar (defektov) na sistemu pokriva iz svojega dela vodarine, ptujska iz občinskega dela – omrežnine.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16670-kidricevo-mar-bistriska-komunala-res-bolje-gospodari-od-ptujske

Mojca Zemljarič