Problematika sanacije lovrenške gramoznice s pomočjo odpadne gume

Zapis je iz leta 2007

Predstavitev problematike

V občini Kidričevo imajo naslednjo sijajno idejo. Privatnik, ki se izgleda ne zna znebiti odkupljenih gum, je občini ponudil možnost, da sanira lokalno gramoznico tako, da jo zasuje z razrezano gumo. Občina se je baje pozanimala na ministrstvu za okolje, ki ugotavlja, da v kolikor gre za gradbeni odpadek, to ni problem. Besedilo iz zapisnika seje, kjer je bilo govora o tem, se glasi:

»Informacijo o dogajanju v gramoznici Lovrenc je podal gospod Albin Brencl, ki želi gramoznico sanirati. Sama ideja gume ni noben tabu, je pa ta gramoznica prva v Sloveniji. Vnos odpadkov v gramoznico je okoli 50 m3 dnevno. Trenutno stanje je izdelan in dokončan projekt, kateri čaka na Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo pripravlja nova uredba, in tudi v tej uredbi bo zapisano, da bo nenevarne in inerktne odpadke dovoljeno odlagani na III. vodovarstvenem območju. Odlaganje guma pa spada med te odpadke. Gradbeno dovoljenje bo izdano v jeseni. Sedaj ima dovoljenje za gume. Imajo tudi certifikat, da je guma gradbeni odpadek. Dovoljenje za delo z gumami in skladiščenjem imajo na teh zemljiščih. Občina je dala vsa dovoljenja, država je prenesla pravico do uporabe prostora, nima pa dovoljenja od privatnega lastnika. Projekt bo trajal 3 – 4 leta, po sanaciji bo ostal travnik. Investitor je Albin Promotion, ki si bo to investicijo pokril s prevzeto gumo. Operirajo z tremi mlini na kolesih in meljejo tam, kjer se guma nahaja. Projekt otežujejo prijave. Sama prijava firmi ni škodila, škodila je občini, ker je občina dobila odločbo, da mora sanirati drugi del jame, kjer je okoli 65.000 m3 odpadkov in vsak dan se pripelje še dodatnih 20 m3 odpadkov.  Gospod Igor Premužič je glede soglasij občine povedal. Začelo se je z vlogo firma v letu 2006, s tem da je firma naslovila vlogo z namenom sanacije gramoznih jam. Ta vlogo je bila odstopljena v podajo mnenja odbora za varstvo okolja in požarno varnost, kateri je vlogo obravnaval in ni sprejel dokončne odločitve, sprejel pa je sklep, da se glede odlaganja gume zaprosi za mnenje ministrstvo za okolje in prostor. Dobili smo odgovor ministrstva v katerem pravijo, da prepovedano odlaganje gume ni, firma pa si mora pridobiti vso potrebno dovoljenje, to je gradbeno dovoljenje in dovoljenje za sanacijo. Da bi si investitor lahko začel pridobivati soglasje, je občinska uprava izdala soglasje za uporabo prostora, vendar pogojno. Vmes se je dogajalo, da se je jama polnila z gradbenimi odpadki, investitor je zato zaprosil, da se mu izda lokacijska informacija za postavitev ograje in ograjo je investitor tudi naredil. Del jame je tudi saniral. Na lokacijo pa je tudi pripeljal nekaj gum. Investitorju smo izdali še soglasje za postavitev ograje, vmes pa si je pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki se nanaša na predelavo gume na tej lokaciji. Smatramo pa, da dokler gradbeno dovoljenje še ni izdano, se dela na tej lokaciji ne smejo izvajati. Ta teden pa so se zgodile določene stvari. Obiskala nas je inšpektorica, kjer je ugotovila, da je na drugem delu jama stanje alarmantno.« (vir)

Po preverjanju zakonodaje, dobrega odgovora na vprašanje, koliko je takšno ravnanje z odpadno gumo smotrno, seveda ni mogoče najti. Stanje na terenu je takšno, da gre za zelo grobo rezano gumo, ki jo zasipavajo v jamo skupaj z drugimi odpadki. Da bi si zadevo olajšali, pa izgleda, pod plastjo rezane gume puščajo tudi večje količine cele gume. Tudi, če samo odlaganje zakonsko ni sporno (kar želi pričati (baje) izdano dovoljenje), se zdi zadeva konfliktna z informacijo, da je od decembra 2006 na odlagališča prepovedano odlagati tudi razrezane rabljene gume (9. in 58. člen pravilnika o odlaganju odpadkov ali http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200632&stevilka=1311)

Izvajalec

V primeru izvajalca projekta gre za znanega podjetnika iz Lovrenca na Dravskem polju, katerega podjetje nosi ime »Albin Promotion« (http://www.albin-promotion.si/index.php?id=75) in ki je nekoč že promoviral predelavo odpadnih gum/olj v Rušah in doživel kar nekaj zavrnitev izdaje okoljevarstvenega dovoljenja in je bil zraven tudi pri projektu kidričevske  sežigalnice, svojo tehnologijo pa je ponujal tudi Nafti iz Lendave. Večerov prispevek o njegovih podjetniških dosežkih in ciljih: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2005072702740135

Strokovno mnenje

Glede gum, je po mnenju povprašanega okoljevarstvenega strokovnjaka, pomembno, na kateri predpis se izdajatelj izgovarja: na uredbo iz 2000 ali iz 2006. V obeh primerih se odpadki lahko odlagajo LE na odlagališčih! Ne smejo pa se odlagati “cele ali razrezane rabljene gume, razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim premerom večjim od 1.400 mm ali kolesarskih gum.” Ta prepoved je v obeh primerih nastopila z 1.1.2007 (za cele gume je ta prepoved nastopila že štiri leta po sprejemu uredbe iz 2000). Zakaj pa gume, ki so odpadek, lahko na odlagališče odlagamo le v primeru, če se uporabijo kot gradbeni material! Kaj lahko z gumo naredimo, če takšnega odlagališča, kjer bi gume lahko uporabila kot gradbeni material, nimamo na voljo? Gume so povsod poseben problem, ker se jih da tržiti kot sekundarni energent (recimo v cementarnah – pred leti je bilo izdano dovoljenje za poskusni so-sežig v Anhovem). Anhovo ima dovoljenje za sežig avtomobilskih gum do 31.10.2007. Po drugi strani so gume zelo voluminozne (zato razrez – ven dobimo kovino/žico, ki se jo da prodati, z razrezom pa zmanjšamo volumen odpadka). Problematične pa so v gumah težke kovine in drugi dodatki. Glej http://www.ciwmb.ca.gov/Tires/

Situacija zastavlja številna zanimiva vprašanja, recimo, zakaj je sploh potrebno z gumo sanirati gramozno jamo? Ali je jama onesnažena z drugimi odpadki, nevarnimi ali nenevarnimi? Ali jama predstavlja nevarnost? Ali nismo potem s tem ustvarili iz gramozne jame pravzaprav odlagališče gum? Ali ima izvajalec dovoljenje za odlaganje odpadkov? Kako pa jim je uspelo dobiti certifikat, da je avtomobilska guma gradbeni odpadek (res je, med gradbenimi odpadki se najde tudi gumijaste odpadke, vendar v zelo nizkih odstotkih)? In kdo je izdal certifikat? In kaj ima to veze z sanacijo? Zakaj bi gume zakopavali, če bi jih pa bilo morebiti možno tržiti? In koliko bo za to dobila občina – ali občina kaj plačuje? Koncesijo? Ali celo občina plačuje za sanacijo?

Za nadaljnjo razpravo se splača pogledati tudi Uradni list RS, št. 48/02 in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami:(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200248&stevilka=2323) oz. novo uredbo na: (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200671&stevilka=3045)

Na strani http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/, kjer so uradni podatki o vseh, ki se ukvarjajo z odpadki v Sloveniji, podjetja Albin Promotion ni zaslediti. Zanimivo je tudi to, da izgleda, da na to temo ni nobenih uradnih, ali pa vsaj javno dostopnih poročil.

Pri vsej zadevi zmoti še ena nedoslednost. V glavnem se na tej lokaciji govori o predelavi gum – predelava kot industrijska dejavnost in odlaganje odpadkov pa sta dve različni dejavnosti.

Nadaljevanje zgodbe

Kar v prvem trenutku vsakogar najbolj navdaja z začudenjem je dejstvo, da gre za surovino, ki ima na trgu ceno, tukaj pa bi se naj uporabljala za zasutje jame. Del zapisnika iz razprave občinskega sveta občine Kidričevo na to temo se glasi:

»Gospod podžupan Jožef Medved je dal točko v razpravo. V razpravi so sodelovali gospod Anton Leskovar, gospod Jožef Medved, gospod Albin Brencl, gospod Igor Premužič, gospod Anton Habjanič, gospod Andrej Napast, gospod Viktor Cafuta, gospa Silvestra Klemenčič, gospod Janko Baštevc, gospod Milan Fideršek, gospod Danilo Lendero. Gospod Anton Leskovar je predlagal, da v kolikor gospod Brencl pridobi gradbeno dovoljenje, da vzame v najem celotno jamo in jo zagradi, da se prepreči odlaganje odpadkov. Prav tako je predlagal, da se javnost seznani s sanacijo te gramoznice tudi na kabelskem sistemu. Predlagal je tudi, da v kolikor je možna sanacija jama z zasipom, bi občina pridobila soglasja za odlaganje gradbenih odpadkov. Gospod Albin Brencl je predlagal, da bi sam pripravil tekst kot obvestilo za  javnost v soglasju z občinsko upravo. Povedal je tudi, da na osnovi gradbenega dovoljenja bi lahko prevzemali tudi gradbene odpadke za občane občine Kidričevo brezplačno. Gospod Igor Premužič je povedal, da je bil sprejet zakon, le ta prepoveduje odlaganje vseh zemeljskih odpadkov. Kar pa se tiče odlaganje gradbenih odpadkov, država podeljuje koncesijo. Na našem območju ima koncesijo koncesionar v Gorišnici. Gospod Jožef Medved je povedal, da je iz razprave razvidno, da so s predstavitvijo in povedanim zadovoljni. Na nas pa je, da o tem obvestimo naše občane z željo, da tudi zanje nekaj naredimo, kar je s strani g. Brencla že ponujeno. Gospod Anton Leskovar je predlagal, da se sprejme pismo o nameri z g. Brencl, predvsem o tem, da bodo naši občani lahko gradbene odpadke tudi odlagali. Gospod Jožef Medved je predlagal, da predlog sklepa pripravi odbor za varstvo okolja in požarno varnost, in o tem predlogu sklepa bo na naslednji seji razpravljal občinski svet. Gospod Anton Habjanič se je strinjal z predlogom gospoda Medveda. Gospod Anton Leskovar je predlagal, da se sprejme sklep, da se poda  obvestilo za javnost in da se podpiše pismo o nameri z g. Brencl. Gospod podžupan je povedal, da je pri tej točki šlo za informacije in sklepov ne bodo sprejemali.« (vir)

O tej zadevi smo povprašali tudi svetnico v občinskem svetu mag. Silvestro Klemenčič, ki je o projektu povedala naslednje:

»O konkretni zadevi, sanaciji lovrenške jame, smo razpravljali med drugim tudi na občinskem svetu, kjer nam je lastnik podjetja AP razložil nastalo situacijo in nas seznanil z določenimi dejstvi ter odgovarjal na za vse nas in vas, t.i. “sporna” vprašanja, ki jih tudi vi omenjate. Enotni smo si bili glede nujnosti urejanja (sanacije) tovrstnih jam, ki jih je po mojih podatkih veliko (preko 20 zelo kritičnih). Dogovorili smo se, da tako občina kot lastnik podjetja, ki bo sanacijo izvajalo, obvestita javnost (občane) o izsledkih/določbah inšpekcijskih služb in o nameravani sanaciji. Pri tem se je zlasti potrudil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo in predsednik, g. Leskovar, saj so se pozanimali o vseh morebitnih učinkih in posledicah tega početja in “nas prepričali”. Glede pridobitve vseh potrebnih dovoljenj je nesporno jasno, da so pridobljena in so tukaj, glede vprašanja, kako je to mogoče, pa vam ne vem odgovoriti.«

No, vse izgleda, da je izvajalec projekta gradbeno dovoljenje vendarle na nek način dobil (čeprav obvezne table na gradbišču ni (bilo) zaslediti), ker je bilo tudi v lokalnem časopisu občine Kidričevo zapisano naslednje obvestilo:

»Spoštovani občani občine Kidričevo. Podjetje Albin Promotion je dobilo dovoljenje za predelavo avto­mobilskih gum za celotno državo Slovenije ter certifikat za celotno EU. Iz gum izdelujemo gradbeni material, ki se sme uporabiti za nasipe in zasutja na osnovi CE-norme. Z občino Kidričevo smo pristopili k sanaciji divjega odlagališča, da se uredi območje za Talumovo ograjo. Celotna jama se bo ure­dila v travnik. Investitorje firma AP, projekt pa bo trajal 6 let. Kot poseben dogovor je na pobudo Antona Leskovarja sprejet sklep, da krajani občine Kidričevo v delovnem času gradbišča lah­ko predajo gradbene odpadke brezplačno in zato dobijo potrdilo na mestu oddaje. Gradbišče je odprto od 7. do 18. ure ter po potrebi v soboto dopoldan. Albin Brencl.« (vir: Ravno polje)

Požar

V medijih smo 17.8.2007 lahko med drugim prebrali naslednje obvestilo:

Je bil požar podtaknjen?

Kakšne pol ure pred polnočjo iz srede na četrtek je zagorelo na deponiji odpadnih gum v bližini tovarniškega kompleksa Talum v Kidričevem. Požar je gasilo kakšnih 100 gasilcev. Pri ogledu pogorišča smo včeraj popoldan srečali Albina Brencla, lastnika deponije in direktorja podjetja Albin Promotion. Povedal nam je, da škodo še ocenjujejo. Ogenj je uničil drobilnik gum, vreden je 350.000 evrov. Ker je zagorelo sredi noči, sumi požigalca. Za kakršnokoli informacijo, povezano s sumom, je pripravljen tudi plačati. Kakšna je višina nagrade, pa nam ni povedal. V zvezi z domnevami, da je deponija delovala na črno, pa nam je zagotovil, da ima vsa potrebna dovoljenja. Policisti o vzroku požara še molčijo, saj je preiskava včeraj še trajala. Avtor: Slavko Podbrežnik

(vir: http://www.vecer.si/clanek2007081705236826)

Izvirno objavljeno na naslovu http://www.zofijini.net/ekologija_guma.html

Za morebitne sugestije in komentarje glede omenjene problematike nam lahko pišete na mail naslov: zvezdna.dolina@gmail.com



Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: