»Mrtva« nepremičnina, »mrtva« skupnost…

Največje presenečenje nedavnih županskih volitev v občini Kidričevo je bil nedvomno neodvisni kandidat Damjan Medved, ki je s kampanijo, ki je prednostno problematizirala zaprto kopališče v Kidričevem (Skupaj za kopališče – http://www.damjanmedved.si/), pridobil zavidanja vredno število glasov, če gre verjeti »glasu ljudstva«, predvsem mlajših volivcev, kar je lahko precej močno sporočilo, če ga znamo pravilno brati, predvsem pa slišati.

Dejstvo je, da se v samem središču kraja Kidričevo nahaja že leta zapuščen, ali bolj pravilno, neizkoriščen prostor, rekreacijski obrat, ki ga pri navideznem življenju držijo le varnostniki, ki varujejo tamkajšnje premoženje lastnika, družbe Vital, hčerinske družbe podjetja Talum.

Ta prispevek se nima namena ukvarjati s problematiko spornega lastništva in razlogov za zaprtje kopališča (ob verjetnejšem gospodarskem razlogu, domišljijo najbolj vzburja tisti, ki je prerasel že v pravo lokalno mitologijo in pravi, da je zaprtje objekta svojevrstno maščevanje Taluma lokalni skupnosti za zavrnitev projekta sežigalnice), kar je bilo v ospredju pri kandidatu Medvedu, pač pa opozoriti na nenavadno dejstvo, da tako velika površina sredi kraja, ki hoče postati mesto, ki bi jo lahko ali celo morali nameniti čemu bolj koristnemu, neusmiljeno propada.

Zapuščeno kopališče v Kidričevem

Še bolj žalostno je, da kopališče pri tem ni osamljen primer. V neposredni bližini stoji namreč tudi pritlična poslovna zgradba, ki je v lasti podjetja MTD iz Majšperka (http://www.mtd.si), ki je očitno že dlje časa v stečaju. Stavba, podobno kot podjetje, neusmiljeno propada in ni videti, da bi se za ta prostor kdo zavzel ali ga vsaj zavaroval pred dokončnim propadom.

Zapuščena in propadajoča zgradba MTDja

Ob obeh navedenih primerih je treba opozoriti še na drugo, socialno plat zgodbe. Kar nekaj interesnih skupin (tukaj bi radi izpostavili predvsem mlade) v občini nima prostora za svoje dejavnosti oziroma aktivnosti. Mladi so posebej pereč problem, saj se nemalokrat zdi, kot da v tej občini sploh ne obstajajo. Zadnji tragični dogodki v stanovanjskem predelu Kidričevega, so javnosti ponovno pokazali na problematiko drog in njihovo zlorabo. Nekaj, kar po tihem že zelo dolgo vsi vemo, a se s tem nikakor ne želimo soočiti. Seveda je lahko za poseganje po drogah (sploh v današnji družbi) veliko razlogov, gotovo pa ne pomaga, če v kraju, v katerem živiš, svoje energije ne moreš sproščati na noben drugi varnejši in bolj kreativen način. Ravno v tem trenutku recimo mladi v Kidričevem nimajo dostopa niti do športnega igrišča, saj se na prostoru, kjer je bil prej edini tak objekt v kraju (v sklopu Osnovne šole) zdaj gradi športna dvorana, medtem pa je za ograjo kopališča kar nekaj športnih objektov, ki trohnijo in rjavijo. Tudi pri drugih prostočasnih prostorih Kidričevo ni ravno obljubljena dežela. Razen knjižnice, ki je bolj podobna garderobi, v kraju praktično ni kulturnega prostora, v katerem bi bilo mogoče izvajati reden program. No in potem imamo tukaj dobesedno v centru kraja prostore, ki kot v posmeh vsem, ki bi si z njimi lahko dejansko kaj začeli, nemilostno propadajo.

Ni nam znano ali je občina ali kdo drugi kdaj javno na kak način že debatiral o tem, kako ta problem rešiti in kako lastnika nekako prisiliti, da lastnino proda ali preda v uporabo tistemu, ki bo zainteresiran za njeno upravljanje. Vsekakor pa se nam ne zdi niti malo primerno, da propadajoči objekti v centru kažejo trenutno podobo.

Verjetno je vprašanje, kaj lahko naredi občina v primerih kot je ta, predvsem pravno. V tujini imamo kar nekaj primerov reševanja tovrstnih zapletov, v katerih ima skupnost vedno prednost pred sebičnimi interesi posameznika. Vendar pa gre v teh primerih za usklajeno delovanje državnih in lokalnih oblasti, kar bi bilo potrebno tudi v našem primeru.

V sklopu letošnjih lokalnih volitev je en tak predlog podala tudi kandidatka za županjo Ljubljane, Hermina Krt. Na svoji spletni strani pravi takole: »Občina bi morala lastnike tovrstnih nepremičnin najprej opozoriti naj po hitrem postopku za objekt poskrbijo, v nasprotnem primeru pa obnovo prevzeti sama, lastniku pa izdati račun za opravljena dela. Tako se to dela v urejenih deželah.« (http://www.herminakrt.si/pobudnik/pobuda/skrb-mestne-obcine-za-zanemarjene-nepremicnine). O slovenski obsedenosti z nepremično lastnino je pod naslovom “Na svoji parceli” v Delu pred časom na zabaven način pisal tudi Miha Mazzini (http://www.delo.si/clanek/98178). Nekaj se je o podobni (nikakor pa isti) problematiki govorilo tudi na straneh Večera in sicer v rubriki »Pro et Contra« pod naslovom »Je pri nas smiselno legalizirati skvotanje?« (http://www.vecer.com/clanek2010080905565088). V njem je, v merjenju argumentov, študentka Ana Štromajer zagovarjala reševanje problema primanjkljaja stanovanj tako, da se morebitna nevzdrževana in zapuščena stanovanja enostavno odvzame lastniku. Navedla je primer iz Nizozemske: »Podoben problem so imeli pred leti tudi na Nizozemskem, saj je bilo v mestih veliko praznih stanovanj in posledično prenapihnjenih njihovih cen na trgu. Nizozemska vlada je zato sprejela zakon, ki je prebivalcem omogočil legalno vselitev v stanovanja, ki so bila več kot eno leto prazna oziroma neizkoriščena. V praznem stanovanju lahko legalno prebivaš, lastnik pa te lahko odpravi iz stanovanja samo, če pravno dokaže, da ima s stanovanjem resne načrte ali investicijski plan. Takšen ukrep bi bil zaradi materialnih okoliščin smiseln tudi v Sloveniji, saj bi z legalizacijo skvotanja po eni strani lahko omogočili večjemu številu populacije dostop do stanovanja, hkrati pa bi lastniki začeli prazna stanovanja prodajati in posledično bi se povečala ponudba, kar bi prineslo padec napihnjenih tržnih cen stanovanj.« V »boju« dveh mnenj se je spet pokazalo slovensko navdušenje nad pravico do absolutne lastninske pravice, ki je večinsko pritrdila nepremičninskemu svetovalcu Anžetu Uravcu, ki je protiargument gradil na najbolj enostavnem sklicevanju na zakon: »Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Zadnje med drugim pomeni tudi to, da lastnik stanovanje lahko pusti prazno za nedoločen čas.«

Seveda to ni tema, ki jo je moč reševati in rešiti od danes na jutri, saj lahko ima dolgoročne in globoke posledice, ki daleč presegajo lokalne okvirje. Kljub temu pa pozivamo občino in širšo javnost, da se prične debata tako o tem kako reanimirati zapuščene prostore v središču Kidričevega, kot še bolj presodno, kako družbenim skupinam, ki jih v občini zanemarjamo, omogočiti, da se bodo lahko bolj dejavno in aktivno vključevali v življenje skupnosti.

One Response to »Mrtva« nepremičnina, »mrtva« skupnost…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: