Naj tožijo?

Objavljeno v Večerovi kolumni Komentiramo

Po dveh letih obljub, da bodo, če bodo pridno upoštevali prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev in dušičnih gnojil na vodovarstvenih območjih, dobili odškodnine za zmanjšan pridelek, kmetje na Dravskem polju še vedno nimajo nič v rokah. Bili bi zadovoljni bodisi z odkupom ali zamenjavo zemljišč bodisi z odškodnino za izpad pridelka oziroma dohodka. Pa je od veljavnosti uredbe v letu 2009 preteklo že toliko časa, da bi se lahko v obeh ministrstvih, kmetijskem in okoljskem, že potrudili in našli kakšno življenjsko rešitev; saj nismo prvi na planetu, ki smo zaščitili vodne vire.

Kmetom nekateri svetujejo, naj gredo tožit državo, ker jim je omejila razpolaganje z zasebno lastnino, ker imajo več kot polovico manjše pridelke in ker so jim omejili kompletno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Z vidika potrošnika je seveda lahko ocenjevati, da so kmetje krivi za dolgoletno čezmerno onesnaženost podtalnice na Dravskem polju. Toda kmetje so dokazali, da so pripravljeni opustiti intenzivno pridelavo, in so jo v dveh letih tudi dejansko opustili. Ne gre tudi pozabiti, da večina naselij na Dravskem polju šele v zadnjih letih dobiva kanalizacijo, da na podtalnico vpliva tudi industrija in da so tam tudi še vedno jame z odpadnimi snovmi, za katere nihče natančno ne ve, ali je bolje čakati, kaj se bo dogajalo, ali jih odpreti in očistiti.

Komunalna podjetja z vodo, z mešanjem s čistejšimi vodami iz večjih globin ali izpod Pohorja namreč dosežejo njihovo ustrezanje predpisom, precej zaslužijo. A se, vsaj na Dravskem polju, v preteklosti niso preveč trudila, da bi se s kmeti na vodovarstvenih območjih karkoli dogovorila. Pač pa so jim raje pošiljali inšpektorje, le redko so se bili pripravljeni pogovarjati o odškodninah. Zdaj je upravljanje pomembnih vodovarstvenih območjih prešlo v pristojnost države in kmetje so pričakovali pošteno uredbo in obljubili so jim tudi nadomestila. Tisti, ki nameravajo kmetovati, seveda ne bodo prodajali zemlje, za zamenjavo pa se nihče ne potrudi poiskati primernih zemljišč. Kar kmetje zdaj upravičeno pričakujejo, je aktivnejša vloga obeh ministrov, saj ne gre za prevelike površine in tudi ne za nesorazmerna pričakovanja o višini odškodnin. Kmetom se zdi neverjetno, da je minilo že dvoje let, pa se ni še nič premaknilo, ko pa vendar v Evropi pa tudi naši strokovnjaki vedo, kako bi bilo treba ravnati. Sedanji predpis primerjajo kritiki z ukrepom, ki bi zaradi številnih prometnih nesreč s smrtnimi izidi denimo prepovedal ljudem uporabljati avtomobile. Bolj pretanjen pristop, ki upošteva stroko in sodobno kmetovanje, bi menda lahko prinesel boljšo uredbo, podobno avstrijski.

Kmetje so zdaj zadovoljni že, da jih sploh poslušajo in da so se v državi odločili na novo prelistati uredbo in jo primerno spremeniti. Čakajo, kaj se bo zgodilo do 15. februarja, in upajo, da bodo uslišani. Če ne bodo, lahko še zaostrujejo grožnjo s polivanjem gnojnice na varstvenih območjih ali pa si najamejo dobrega odvetnika. Še vedno srčno upajo, da ne prvo in tudi drugo ne bo potrebno.

Objavljeno v Večeru, sreda, 19.1.2011

DARJA LUKMAN ŽUNEC

Link: http://www.vecer.com/clanekpod2011011905612583

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: