Center za predelavo nevarnih odpadkov Kidričevo

Prejeli smo naslednji dopis (Poročilo Saubermacherja d.o.o.):

1. Obstoječi center za ravnanje z odpadki ne ustreza več sedanjim (in bodočim) standardom na področju varovanja okolja.

KODA    Postopki ODSTRANJEVANJA odpadkov        Plan za Kidričevo

D1      Odlaganje v ali na zemljo (npr. odlagališče ipd.)
D2      Obdelava v zemlji (na primer biološka razgradnja tekočih odpadkov ali gošč v zemlji ipd.)                                                                    (Od D2 do D8 in D12, D13)

10 ton dnevno
D3      Globinsko injektiranje (npr. injektiranje odpadkov s črpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča ipd.)
D4      Površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov v jame, ribnike ali lagune ipd.)
D5      Posebej prirejeno odlagališče (npr. odlaganje v posamezne obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja ipd.)
D6      Izpuščanje v vode, razen v morja/oceane
D7      Izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno
D8      Biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov pod D1 – D12
D9      Fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov pod D1 – D12 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija, ipd.)  243 ton na dan
D10     Sežiganje na kopnem
D11     Sežiganje na morju
D12     Trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnik ipd.)
D13     Spajanje ali mešanje pred izvajanjem enega od postopkov pod D1 – D12    284 ton na dan
D14     Ponovno pakiranje pred izvajanjem enega od postopkov pod D1 – D13
D15     Skladiščenje do enega od postopkov pod D1 – D14 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov)

KODA    Postopki PREDELAVE odpadkov     Plan za Kidričevo

R1      Uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije
R2      Pridobivanje topil / regeneracija
R3      Recikliranje / pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem ali drugimi procesi biološkega preoblikovanja)
R4      Recikliranje / pridobivanje kovin in njihovih spojin
R5      Recikliranje / pridobivanje drugih anorganskih materialov
R6      Regeneracija kislin ali baz
R7      Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja
R8      Predelava sestavin iz katalizatorjev
R9      Ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja
R10     Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje
R11     Uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli postopkom pod R1 – R10
R12     Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom pod R1 – R11   60 ton na dan
R13     Skladiščenje odpadkov do enega od postopkov pod R1 – R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov)

2. 7. člen PUP določa med drugim:
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni objekt ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja.

3. Materiali, ki se bodo vnašali v obrat:

Odpadki:
– 176 vrst nevarnih odpadkov (220.000 ton letno ?)

Surovine:
– apno (200 ton letno)
– žaganje (200 ton letno)

Pomožni materiali:
– flokulanti, to so snovi, ki bistrijo vodo (22 ton letno)
– PetroSORB 26 T? (natrijev dimetil ditiokarbamat, 2 toni letno) Oznaka in ime spojine mi ne greta skupaj. Spojina se uporablja za odstranevanje težkih kovin. Je pa zelo strupena. Škodi zdravju ljudi in živali in okolju.
– NaOH (5 ton letno) gre za lug za nevtralizacije kislin
– HCl (5 ton letno) gre za kislino za nebtralizacijo baz
– HNO3 (0,07 ton letno) dušikova kislina (če pride do segrevanja te kisline se sproščajo strupeni dušikovi oksidi)
– deemulgator (20 ton letno) snovi za izločanje olj iz vodnih raztopin

V tovarni bo vsak trenutek okrog 20 ton zelo strupenih snovi! in 30 ton gorljivih snovi! Samo ena napakica in smo lahko Kidričani zelo ogroženi ob ugodnem južnem jugozahodnem vetru, ki prevladuje.
Tu je še kmetijsko področje. Slovenija že tako redči svojo zemljo, ki je primerna za pridelavo hrane. Že sedaj nismo samooskrbni. S temi posegi si še dodatno zastrupljamo zemljo. Najbrž je to v nekem interesu (!?).
Zakaj si te predelave odpadkov ne postavijo v Ljubljano, saj tam pridelajo večino odpadkov.

4. Naziv odpadka (spodaj navedeni nevarni odpadki niso konkretizirani in nihče ne more vedeti v resnici kako nevarni odpadki so)

Odpadne vodne raztopine – 3.500 ton/leto
Mulji, ki vsebujejo nevarne snovi 200 – 500 ton/leto
Olje in koncentrati iz separacije 200 – 500 ton/leto
Tekoči gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi 5 – 20 ton/leto
Trdni gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi 200 ton /leto
Drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi 2) 40 kg/leto
Odpadki, označeni kot nevarni, delno stabilizirani 1.900 – 2.500 ton/leto

5. Emisije v zrak
Glede na količino odpadkov in učinkovitosti filtrov (80-99% teoretično, če vzamemo praktično in upoštevamo, da se bo varčevalo na filtrih, bo ta učinkovitost zagotovo pod 80%. Količina emitiranih plinov (HCl, žveplovih oksidov in prahu bo tako povečana nad Kidričevim). Vrednost prašnih delcev je v Kidričevem že zdaj presežena. Biofiltri so le 40-80 % učinkoviti, Če upoštevamo varčevanje, bodo v zrak prešle številne škodljive organske spojine (strupeni aldehidi, AOX to so adsorbirane organske halogenirane spojine, ki vstopajo v rastline in zastrupljajo hrano, aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine). Oni lahko zagotavljajo koncentracije, ki so pod mejo. Kaj pa je meja? Te snovi ne spadajo v urbano okolje, še manj v kmetijsko področje. Pri tem lahko upoštevamo smrad, ki se bo širil po celem Kidričevem.

6. Promet
Promet tovornjakov bo verjetno neprekinjeno tekel 24 ur čez Kidričevo oz bližnja naselja. Kje je tu kvaliteta življenja, varnost v prometu, onesnaženost s strupenimi dušikovimi oksidi, ozonom, ki je v Kidričevem že presežen, prašnimi delci…

7. Emisije hrupa
V Kidričevem bomo 24 ur poslušali zvok drobilcev jakosti 102 dB. 120 dB je meja, ko zvok preko kože že čutimo. Zdaj so posekali drevesa okrog tovarne, da se bo zvok ja slišal. Kakšno spanje nam tovarna zagotavlja v naselju? Skratka, v Kidričevem se nam obeta 24 urni »rock koncert« (po glasnosti), ki nam ga bo nudil Saubermacher (prevod svinjarijodelec) .

8. Stanje zemlje v Kidričevem:
Prekoračene vrednosti fluoridov, kar je posledica tovarne Kidričevo. Prekoračene so bili PAO (policiklične aromatske organske spojine, ki so rakotvorne), vzrok tovarna.
Podobno so prekoračene vrednosti določili v zemlji v Lovrencu (fluoride do globine 20 cm), prav tako aromatske spojine.

……….

Prilog ni (!?).

Opisani vplivi (največ 2. stopnje) nas ne tolažijo. Ali so zmerni ali večji, vplivi so, in to na ene ljudi bolj, na druge manj. Vsi bomo plačali svoj davek z boleznimi, ki jih bodo pripisovali drugim stvarem, kdo bo pobral denar?

To je mnenje strokovnjaka, ki je za nas preučil Poročilo Saubermacherja d.o.o. in ga poljudno predstavil, da ga lahko prav vsak razume.

Branko Štrucl,
vodja gibanja

P.S. – s podpisi ZA ZAPRTJE OBSTOJEČEGA CENTRA ZA PREDELAVO NEVARNIH ODPADKOV bomo pričeli prihodnji teden

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: