Center za ravnanje z odpadki vznemirja

V Kidričevem že nekaj let deluje center za ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki. Tega naj bi naposled postavili na novo, a v Nestrankarskem gibanju za Kidričevo temu nasprotujejo

Podjetje Saubermacher Slovenija, d.o.o., ki v Sloveniji, zdaj v osmih tukajšnjih podjetjih oziroma centrih, deluje že dvajset let, naj bi po pridobitvi gradbenega dovoljenja začelo z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki v Kidričevem. Zaradi načrtovane 4 milijone evrov vredne investicije je zadnje mesece med prebivalci Kidričevega začelo delovati Nestrankarsko gibanje za Kidričevo, ki tovrstni investiciji nasprotuje, vodstvo podjetja Saubermacher pa je zato, da opravi z nevednostjo in nasprotovanjem, včeraj v Kidričevem sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so direktorja Rudolf Horvat in mag. Mojca Letnik ter njun pomočnik Andrej Gomboši predstavili načrtovano investicijo.

Delujejo na območju četrtine slovenskih občin

“Holding Saubermacher s sedežem v avstrijskem Gradcu zaposluje štiri tisoč ljudi in sodi med največja srednjeevropska podjetja, imamo 680 specialnih vozil za prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov, pokrivamo pa območje 1600 občin s skupaj več kot dvema milijonoma ljudi. V Sloveniji zaposlujemo 371 delavcev, naš vozni park ima 110 specialnih vozil, delujemo pa na območju 51 občin in imamo več kot štiri tisoč strank iz obrti, industrije in storitvenih dejavnosti. Na področju zbiranja mešanih komunalnih odpadkov pokrivamo 14 odstotkov gospodinjstev, pri katerih zberemo blizu sto tisoč ton odpadkov, količine vseh zbranih odpadkov pa so trikrat večje,” pravi Rudolf Horvat. “Vsa naša dejavnost je stroko nadzorovana, za svoje delovanje pa smo pridobili tudi več certifikatov s področja kakovosti, varovanja okolja, varstva zdravja na delovnem mestu, imamo pa tudi certifikat, ki predstavlja našo družbeno odgovornost. Prav zato, ker želimo tudi v prihodnje delovati v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo, smo se odločili za posodobitev centra v Kidričevem, kjer smo zdajšnjega pridobili z nakupom podjetja Eko-les, ki se je že pred nami na istem mestu, torej na dvorišču podjetja Silkem znotraj Talumovega tovarniškega območja, ukvarjalo z ravnanjem z nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Za načrtovano posodobitev in delovanje centra smo pridobili prav vsa okoljska dovoljenja in soglasja, odgovor na vprašanje o tem, zakaj načrtujemo gradnjo na vodovarstvenem območju, pa je povezan s preteklostjo tukajšnjega centra, ki je tudi v svoji preteklosti dobil vsa potrebna dovoljenja za delovanje v tem prostoru. Mi tega centra ne širimo, prostorsko se celo manjšamo, že pri vstopu na območje Taluma pa smo podvrženi nenehnemu nadzoru o količini pripeljanih odpadkov, preverja pa se tudi radioaktivnost le-teh,” dodaja Horvat in še, da se s tovrstnimi odpadki ne ukvarjajo in o tem ne razmišljajo.

Pokrita in okolju prijazna novogradnja

“Usmeritev našega podjetja je jasna in prav zato, ker želimo svojo dejavnost kar najbolj posodobiti, smo se odločili za investicijo, ki ohranja 30 delovnih mest, v prihodnje pa bomo v Kidričevem zaposlili še nekaj delavcev. Kar nekaj let je trajalo, da smo zagotovili vse zdravstvene, tehnične in finančne pogoje za začetek gradnje in da bomo lahko na najmanj moteč način za okolje in življenje ljudi v Kidričevem še naprej delovali,” pravi mag. Mojca Letnik, Andrej Gomboši pa, da gre za popolno novogradnjo, pokrito in okolju prijazno, saj bodo zbirali deževnico in koristili sončno energijo.

V centru za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki delavci Saubermacherja letno obdelajo, velikokrat zgolj skladiščijo, 10 tisoč ton odpadkov, pridobljeno okoljevarstveno soglasje pa jim dovoljuje ravnanje s petkrat večjo količino odpadkov. “Ocena vplivov na okolje je morala biti opravljena za količino odpadkov, ki je kar devetkrat večja od naše, vendar ni realno, da bi kdajkoli tudi zares ravnali s tolikšno količino odpadkov, res pa je, da od 10 do 15 tisoč ton zbranih nevarnih in nenevarnih odpadkov odpeljemo direktno na končno odstranjevanje in jih ne vozimo niti na skladiščenje v ta center. V Kidričevem tudi nimamo končnega odlagališča odpadkov, saj prav vse po pripravi na nadaljnji transport odpeljemo v tujino, kjer jih dokončno obdelajo oziroma odstranijo,” razlaga Andrej Gomboši in zagotavlja, da se promet zaradi njihovega dela tudi v prihodnje ne bo povečal, je pa mogoče, da bodo del transporta prihodnje povezali z železniškim prevozom.

Zbrali 500 podpisov proti gradnji centra

Na vprašanje, kaj bodo naredili, če nestrankarsko gibanje za Kidričevo uspe s svojo pobudo za razpis referenduma o zaprtju centra, vodstvo podjetja Saubermacher včeraj ni imelo konkretnega odgovora. “Tačas je težko napovedati, kaj se bo zgodilo v tem primeru, vsekakor pa bomo naredili vse, da ljudem predstavimo naše resnične namene, in zato smo tudi pripravljeni po zdajšnjem centru popeljati vsakogar, ki bo za to pokazal zanimanje, rade volje pa bomo ljudem predstavili tudi projekt izgradnje novega centra,” pravi Rudolf Horvat in še, da ima civilna iniciativa seveda vso pravico dvomiti in početi, kar počne, vendar bi si želeli s člani te kdaj tudi sesti za skupno mizo. Včerajšnje tiskovne konference se člani Nestrankarskega gibanja za Kidričevo niso udeležili, svojo odsotnost je vodja Branko Štrucl opravičil z drugimi obveznostmi, Anton Leskovar, župan Kidričevega, pa povedal: “Člani občinskega sveta v prejšnji sestavi smo soglašali z investicijo, to smo predstavili tudi zdajšnjemu občinskemu svetu, ki je predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bo spremljala izgradnjo in delovanje centra. Člani civilne iniciative še nikdar niso bili pri meni, o njihovem delu sem seznanjen zgolj preko medijev in zato tudi ne vem, da mi bodo jutri (danes, v petek) izročili pobudo za razpis referenduma s 500 podpisi. Jaz niti ne vem, kaj naj s to pobudo, ki nas bo stala 40 tisoč evrov, če se odločimo za razpis referenduma, počnem, in ali je občina resnično kraj za vlaganje takih pobud. Organizirali smo ogled centra in pogovor s predstavniki Saubermacherja, pa tistih, ki gradnji centra nasprotujejo, tja ni bilo, žal tudi danes ni nikogar, s katerim bi se lahko začeli pogovarjati.”

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v petek, 22.4.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011042205640341

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: