Brezmadežna lahkost gibanja

Iz kolumne »Komentiramo«

Zadnje mesece si z Brankom Štruclom, predsednikom gibanja za drugačno Kidričevo, pridno dopisujeva. On sporočilo za javnost njegove civilne iniciative pošlje meni, jaz ga, spremenjenega v novinarsko sporočilo, posredujem naprej. Lepo nama gre in zaradi tega najinega početja ni padlo še nobeno drevo, saj sva oba uporabnika sodobne tehnologije, pa si vsa sporočila posredujeva kar preko spletnih naslovov. Pa sem se zadnjič, ko se gospoda in njegove somišljenike že čisto resno pogrešala na avtobusu za Unterpremstätten, tam, v centru za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, močno zamislila. Vsa ta sodobna tehnologija je namreč, ko jo je treba razstaviti na prafaktorje, med večjimi onesnaževalci okolja in je njeno razgradnjo treba opraviti še kako strokovno in poskrbeti ne le za varnost okolja, pač pa tudi delavcev, ki se s tem ukvarjajo. Člane gibanja za drugačno Kidričevo sem pogrešala tudi na sobotni akciji čiščenja Boldirjeve jame, ko je več deset Kidričanov in okoličanov, pa ljudi iz Saubermacherja in Čistega mesta Ptuj, iz gramoznice odstranilo kako tono ali dve bolj nevarnih kot varnih odpadkov. Pa sem potem, čez dan ali dva, prejela Štruclovo sporočilo, češ, lepo, a nestrokovno opravljeno, zgolj akcija za promocijo, ki ne rešuje okolja, pač pa ljudi odvrača od bistva največjih ekoloških težav v Kidričevem. Kako prav bi bilo, če bi člani gibanja prišli tjakaj in se odpeljali v sosednjo Avstrijo in tam jasno in glasno, brez novinarskega posredovanja, povedali, kako pa naj se dela, da bo Kidričevo ozelenelo v vsej pričakovani ekološki brezmadežnosti.

Enkrat, pred dobrim mesecem, smo se srečali v šolski učilnici, na javni predstavitvi 4 milijone evrov vredne posodobitve omenjenega centra, a tudi takrat peščica članov gibanja ni nastopila pričakovano ostro, niti množično, še manj podkovano s strokovnimi argumenti, ki naj bi vodili do zaprtja centra. Škoda, kajti ponujene priložnosti, da bi predstavnikom podjetja Saubermacher in strokovnjakom, ki jim pomagajo pri načrtovanju projekta, resni in odgovorni sogovorniki pač ne bi zamudili. Tako pa je v Kidričevem zdaj vse manj ljudi, ki verjamejo v uspešnost civilnega gibanja, ki bi lahko z javnim in odkritim dialogom z drugo stranjo pomagalo pri razvoju kraja. Tudi tisti namreč, ki niso nikdar glasno protestirali, so z vsaj tihim odobravanjem sledili prvim sporočilom gibanja in so si še sami (za)želeli drugačnega Kidričevega.

Korak pred gibanjem je zdaj zagotovo Saubermacher, podjetje, ki bo po pridobitvi gradbenega dovoljenja začelo s posodobitvijo centra, tam zaposlilo domače ljudi, poskrbelo za kakšno pričakovano donacijo tukajšnjim prostovoljnim organizacijam in poskrbelo za kar se da varno ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Vse zapisano ima namreč le en konec in ta vodi do spoznanja, da je tudi v Sloveniji treba poskrbeti za strokovno varno odlaganje odpadkov. Pa ne na deponije, pač pa te poslati v nadaljnjo predelavo, kot to počnejo Avstrijci in ob tem še služijo.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

 Objavljeno v Večeru, v sredo, 15.6.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011061505654989

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: