“Vodenje Taluma je zame velik izziv”

Marko Drobnič je v drugi polovici aprila letos prevzel vodenje Taluma iz Kidričevega, v tovarni je že dvanajst let, zadnji dve leti je bil pomočnik predsednika uprave

Nedavni odstop predsednika uprave Taluma iz Kidričevega mag. Danila Topleka v prvi tretjini 6-letnega mandatnega obdobja je bil veliko presenečenje, ker je bil v vrhu družbe skoraj 30 let, medtem ko je bilo imenovanje njegovega naslednika pričakovano in povsem razumljivo. Od 20. aprila letos vodi tričlansko upravo Taluma Marko Drobnič, univerzitetni diplomirani kemik, ki je študij opravil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Ljubljani. S fakultete je prišel v tovarno, kjer je že dvanajst let, zadnji dve leti pred imenovanjem je bil pomočnik predsednika uprave. V vseh letih v tovarni je dodobra spoznal proizvodne procese in zaposlene, ki jih je v skupini 1050. Bil je tudi na čelu skupine, ki je v letu 2010 pripravila organizacijske spremembe. Družba namreč od letos posluje kot pogodbeni koncern.

“Predhodnik karizmatična osebnost”

Za prevzem vodenja Taluma je bilo treba imeti pogum, potem ko ga je toliko let vodil zdaj že bivši predsednik, ki je sedaj vaš pomočnik?

“Vsekakor. Poznam delovne procese v tovarni, poznam zaposlene, kar je po mojem prepričanju ključno pri upravljanju in vodenju takšnega podjetja, kot je Talum. Vem, kaj smo v podjetju sposobni narediti, med zaposlenimi vlada velika pripadnost podjetju. Vse to je olajšalo mojo odločitev za prevzem vodenja, ki je zame osebno velik izziv. Prepričan sem, da lahko s svojim znanjem in vrednotami prispevam k nadaljnji rasti in razvoju družbe Talum.

Danilo Toplek je karizmatična osebnost. Nikomur, ki bi moral za njim prevzeti vodenje družbe, ne bi bilo enostavno. S svojim dolgoletnim delom je pustil velik pečat v tovarni in v aluminijski panogi. Izkoristil bom njegovo znanje in izkušnje, neumen bi bil tisti, ki jih ne bi. Danilo Toplek ostaja v Talumu, pomagal nam bo pri oskrbi s strateškimi surovinami. Prepričan sem, da bo svoje novo delo in vlogo znal sprejeti z vso odgovornostjo, podobno kot tudi tisto prej. ”

Zakaj ste se odločili za reorganizacijo družbe, ki ste jo uvedli letos?

“Reorganizacija je bila potrebna z več vidikov. V organizacijski obliki, ki smo jo imeli pred spremembo, smo namreč vztrajali dvajset let. Od leta 1992, ko se je Tovarna glinice in aluminija (TGA) preimenovala v Talum. V letih 2007 in 2008 nas je močno prizadela globalna kriza. Na hitro smo morali sprejeti vrsto odločitev, ki so nam omogočile, da smo sploh preživeli. Proizvodnjo smo takrat prepolovili, ustavili polovico elektroliznih peči, poiskali notranje rezerve, odpovedali pogodbe zunanjim izvajalcem in z našimi zaposlenimi vse postorili sami. Danes ocenjujemo, da je bila to prava in edina možna odločitev, da smo preživeli. Še ena takšna ali podobna kriza nam v tovrstni organiziranosti ne bi več prizanesla. Prav to in dodatno iskanje notranjih sinergij ter novih tržnih možnosti in priložnosti so bili razlogi za reorganizacijo podjetja.”

Ste se hoteli ubraniti morebitnih novih razmer, ki bi vas lahko tako močno prizadele?

“Kot sem že omenil, je bil to le eden od razlogov za reorganizacijo. V Talumu proizvajamo različne izdelke. Posamezni proizvodni programi imajo svoje zakonitosti. Proizvodnja primarnega aluminija se razlikuje od proizvodnje palic, hlebčkov, drogov, rondelic, izparilnikov. Prav tako ima svoje zakonitosti najnovejši proizvodni program ulitkov. Ocenili smo, da je treba naše programe organizirati bolj procesno ter v te procese vključiti vse poslovne funkcije. ”

Učinki na daljši rok

Kaj ste dejansko napravili v organizacijskem smislu?

“Delniška družba Talum se je preoblikovala v pogodbeni koncern. Talum, d. d., kot obvladujoča družba koncerna skrbi za strateške zadeve: komercialo, finance in računovodstvo, strategijo nadaljnjega razvoja, kadre in podobno. Iz prejšnjih enajstih delovnih enot smo oblikovali sedem novih odvisnih družb, kar pomeni, da smo nekatere delovne enote z določenimi podobnimi procesi združili v skupne odvisne družbe ali hčerinska podjetja. Teh sedem novih hčerinskih družb se je priključilo štirim že obstoječim, ustanovljenim v začetku 90. let. V skupini Talum jih je sedaj enajst. Direktorji posameznih odvisnih družb v teh enajstih podjetjih imajo pristojnosti in odgovornost za vodenje celotnega poslovnega procesa znotraj posamezne odvisne družbe. Iz relativno navpične organiziranosti smo prešli v bolj vodoravno, kjer so lahko direktorji s sodelavci bolj prožni in ustvarjalni.”

Zdaj je verjetno minilo še premalo časa, da bi lahko ocenili, kaj je že pokazala nova organiziranost?

“Dobrih sedem mesecev je minilo, zato je še prezgodaj za poglobljene ocene. Nekatere prednosti se že kažejo, za utečenost nove organiziranosti pa bomo potrebovali vsaj dve leti. Še vedno je najpomembnejši konsolidiran rezultat v celotni skupini. Ponovno pa poudarjam, da je bila naša prednost pri reorganizaciji ta, da se je kljub nastali globalni situaciji nismo lotili krizno, ampak priložnostno. Učinki se bodo zato odrazili na daljši rok.”

Kdo je imel glavno besedo pri reorganizaciji: profesorji, ki premalokrat vidijo tovarno od znotraj, ali vi, izkušeni tovarniški mački?

“Nihče ne pozna naših procesov bolje kot mi sami. K sodelovanju smo sicer pritegnili enega od ekonomskih inštitutov, ki nam je pomagal pri izbiri najprimernejše korporativne organiziranosti. Kar zadeva tehnične in procesne vidike organiziranosti, pa smo jih načrtovali in izpeljali sami s svojimi sodelavci. V celoten projekt je bilo vključenih veliko naših sodelavcev v projektnih skupinah, ki so po posameznih področjih izvedli vse, kar smo načrtovali.”

Tik pred uveljavitvijo nove organizacije je bilo pri vaših lastnikih nekaj nemira, ki je izhajal iz tega, da ne bodo mogli več v običajnem obsegu nadzirati poslovanja družbe, kajne?

“Novo organizacijo naše družbe smo preko nadzornega sveta družbe predstavili našim lastnikom, saj smo za njeno vpeljavo potrebovali njihovo soglasje. Ne glede na naravo pogodbenega koncerna in določila, ki jih v upravljavskem smislu takšna organiziranost prinaša, smo sprejeli dodatni sklep, da nadzorniki Taluma nadzirajo tudi odvisne hčerinske družbe. ”

Poraba aluminija v svetu raste

Kako je z uporabo aluminija v svetu: raste ali upada?

“Uporaba aluminija v svetu raste. Povpraševanje po aluminiju in njegovih izdelkih je v tem trenutku tudi pri nas večje od količin, ki smo jih sposobni proizvesti. Letos bomo proizvedli nekaj nad 70.000 ton primarnega aluminija, čeprav nam vseh 160 elektroliznih peči omogoča 85.000 ton letne proizvodnje aluminija. Ker pa smo polovico elektroliznih peči od začetka leta do pred kratkim priključevali, bo letošnja proizvodnja primarnega aluminija nekoliko nižja od nazivnih zmogljivosti. Skupni obseg prodaje letos bo predvidoma na ravni 120.000 ton. 50.000 ton aluminija, od katerega je polovica odpadnega, pretalimo in ga skupaj s primarnim vgradimo v naše izdelke. 85 odstotkov proizvodnje aluminija izvozimo, ostalo prodamo doma, največ Impolu.”

Kaj pa elektrika?

“Elektrika je v Talumu večna tema. Je najpomembnejši surovinski vir, brez katerega naših proizvodnih programov ni in predstavlja največji delež v strukturi stroškov. Smo velik slovenski odjemalec elektrike v pasu, saj jo za svojo proizvodnjo potrebujemo neprekinjeno 24 ur na dan. Smo pa tudi zelo racionalen porabnik, saj smo se po podatkih Evropskega aluminijska združenja uvrstili na zavidljivo 2. mesto med svetovnimi proizvajalci aluminija po energetski učinkovitosti naše proizvodnje, to je po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija. To smo dosegli z lastnim znanjem, razvojem in izkušnjami. Če smo tukaj v samem svetovnem vrhu, je to tako tudi takrat, ko gre za ceno, ki jo za oskrbo plačujemo. Po podatkih CRU, mednarodne institucije za tržne analize različnih surovin, nas ta oskrba stane skoraj dvakrat več, kot je povprečna cena pri ostalih evropskih proizvajalcih aluminija. Ta nekonkurenčni položaj glede na ostale ponudnike podobnih izdelkov v branži onemogoča uresničevanje naših strateških načrtov. Ekonomski inštitut Pravne fakultete pripravlja študijo, ki bo pokazala, kakšen vpliv ima naše poslovanje na regijo, državo, elektroenergetski sistem. Rezultati bodo znani septembra. Pričakujemo, da si bomo na osnovi rezultatov študije in naših aktivnosti zagotovili konkurenčne pogoje pri oskrbi z električno energijo. To je namreč nujno za naše preživetje in nadaljnji razvoj.”

BORKO DE CORTI

Objavljeno v Večeru, v sredo, 10.8.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekgos2011081005671693

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: