Dubaj pri Pragerskem

Iz rubrike POPOPRANO

Ambiciozni načrti za Športno-turistični center Gaj, ki naj bi leta 2014 zaposloval že 570 ljudi; glavni investitor bi bil kuvajtski investicijski sklad, toda ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo nasprotujeta gradnji hotela, hipodroma, igrišča za golf …

Že zdaj je Strelski center Gaj velikanska zelenica, na kateri prevladujejo sedem strelišč na glinaste golobe, poslovno poslopje in nedograjen objekt, v katerem bodo strelišča za puško in pištolo. Ko bo uresničen ves projekt zasebnih družb Inter Expo in Strelski center Gaj, ki ju vodi Igor Rakuša, bo zelenica impozantna. Na njej bodo 3000 parkirišč, hipodrom, turistično naselje z 32 apartmaji, hotel in casino, igrišči za golf in za tenis, športna dvorana, lokostrelski poligon in obstoječa strelišča. Na tem kompleksu, ki bo meril nad 120 hektarov, naj bi bilo dela za 570 ljudi, letni prihodek naj bi znašal 20 milijonov evrov. Načrte za športno-turistični kompleks je sestavil nemški arhitekt Konrad Kraus, avtor vseh olimpijskih strelskih objektov.

Marsikdo Igorja Rakušo, prvega slovenskega državnega prvaka v trapu in podjetnika iz Slovenje vasi, vpraša, ali ne bi še več denarja navrglo obdelovanje zemlje kot njegov megalomanski projekt v Gaju pri Pragerskem? “Kmetijski inštitut je izdelal oceno in ugotovil, da je zemlja neprimerna za obdelovanje, melioracija je predraga, in če bi na tej zemlji res kaj pametnega zraslo, bi prihodek znašal 45.000 evrov,” odgovori Rakuša. Strelski center Gaj ni nastal čez noč. Leta 1999 je Rakuša odprl tri strelišča in strelski javnosti napovedal, da misli resno. Njegovo idejo je podprla tudi njegova družina. Kako ne bi? Dedek je bil tekmovalec na glinaste golobe in s svojimi rezultati segel v sam vrh tega športa. Še boljši je bil oče Franc Rakuša, ki je bil državni prvak v bivši državi. Leta 2004 so se skozi Pragersko in Gaj že vozili svetovni in evropski prvaki v streljanju na glinaste golobe. Rakuša je postavil sedem sodobnih strelskih postajališč in ponudila se je priložnost za organizacijo finala svetovnega pokala.

Na soglasje čakajo že tri leta

Pozneje so se vrhunske tekme zvrstile kot po tekočem traku: leta 2006 evropsko prvenstvo, 2007 finale svetovnega pokala, 2009 svetovno prvenstvo in to je bil vrhunec organizacije prestižnih tekem, na katerih tekmujejo strelci iz Avstralije, Nove Zelandije, Katarja, Kuvajta, Evrope, ZDA in ne nazadnje iz Omana, Savdske Arabije, Bahreina in predstavniki znamenite dubajske družine Al Maktoum, med katerimi je Ahmet Al Maktoum olimpijski in svetovni prvak. Tekmovalce iz držav Arabskega polotoka je treba omeniti zaradi posebnih razlogov: so namreč resni investitorji v strelsko oazo v Gaju, ki spada v občino Kidričevo. Če smo natančni, spadajo tri strelišča tudi v občino Slovenska Bistrica in so sosede bistriškega odlagališča komunalnih odpadkov.

Obstoječa strelišča in drugi objekti so zgrajeni na zemljišču, ki je v Rakuševi lasti, hektar pa je od sklada kmetijskih zemljišč. Za preostali del zemljišča, na katerem naj bi v prihodnjih letih zgradili nove športne objekte in hotel s 180 posteljami, pa občina Kidričevo in Rakuša čakata na soglasje ministrstva za okolje in prostor, ki mora soglašati s spremembo občinskega prostorskega načrta. Na soglasje čakata tri leta in Rakuša poudarja, da bi medtem lahko zaključil pogovore z investitorji in lahko bi že zabrneli stroji.

Tekme do leta 2018

“Do leta 2018 je Gaj v vseh svetovnih in evropskih koledarjih prireditev. Tekme bodo, in to na najvišji ravni. Ko bomo drugo leto odprli še strelišče za puško in pištolo, bo center Gaj uvrščen tudi v krog teh strelskih tekmovanj. V dvorani bodo tekmovališča za zračno puško, za malokalibrsko orožje in pištolo. Ne da bi premikali stene bo mogoče v novi dvorani streljati s petdesetmetrske ali tristometrske razdalje. Na svetu sta le dve mesti, ki imata združeni strelišči za šibrenico in orožje, s katerim, na primer, strelja Rajmund Debevec. To sta München in Granada v Španiji in leta 2012 oziroma 2013 še Slovenija,” poudari Rakuša in doda, da je Gaj že dobil povezovalno cesto, ki bo v športni center vodila s ceste Šikole- Sestrže, sedanji vhod pa bo deloma zaprt.

Kje bo družba Inter Expo dobila skoraj sto milijonov, kolikor je vredna celotna naložba? Dvajset milijonov bo zagotovila družba, ostanek naj bi pripadal kuvajtskemu investicijskemu skladu. Z njim je Rakuša že podpisal pismo o nameri in sklad je ugotovil, da bi se jim vloženi denar z delnicami in dividendami povrnil v dobrih desetih letih. Kuvajtčani so nekaj denarja že vložili v strelski center, in ko vidijo Gaj na koledarju prireditev, se jim mošnja še bolj razveže. Strelski center je doslej šel skozi dve fazi razvoja. Zadnja je na vrsti letos, zaključila pa naj bi se do leta 2014. “Če pomislim na trenutni položaj in na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), sem slabe volje,” reče Rakuša. “Ministrstvo bi moralo že zdavnaj občini Kidričevo izdati soglasje za spremembo prostorskega načrta. Zavlačevanje je več kot očitno. Zdaj MOP celo išče soglasje pri ministrstvu za kmetijstvo. Nimam pojma, zakaj,” dvigne glas Rakuša.

Najboljša kmetijska zemljišča

Za mnenje smo prosili tudi ministrstvo za okolje in prostor, od koder smo dobili naslednja pojasnila: “Širitev strelskega centra Gaj – Pragersko je bila obravnavana v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kidričevo v letu 2007. Postopek je bil zaključen s sklepom ministra julija 2009. V tem postopku je bila v skladu z veljavno zakonodajo občini odobrena širitev strelskega centra Gaj, ne pa tudi izgradnja spremljajočega turističnega programa (hotel, hipodrom za konje, igrišče za golf in spremljajoča infrastruktura). Ministrstvo za kmetijstvo je namreč nasprotovalo obsežnemu posegu na najboljša kmetijska zemljišča. Občina Kidričevo je v letu 2010 v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju pristopila k pripravi novega celovitega prostorskega dokumenta, kot podlage za nadaljnji prostorski razvoj. V osnutku, ki je bil posredovan nosilcem urejanja prostora (NUP – ministrstvom, ki sodelujejo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta s podajanjem smernic in mnenj) julija 2011, je občina ponovno predlagala spremembo namenske rabe za celoten kompleks strelskega centra s turističnimi vsebinami. Trenutno poteka pridobivanje smernic NUP, za katere pa je po sedaj veljavnem zakonu dolžna zaprositi občina sama.”

 Zdenko Kodrič

 Objavljeno v Večeru, v soboto, 27.8.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekmar2011082705677670

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: