Preverite, preden pijete

Peter Firbas, zasebni raziskovalec

Peter Firbas, univerzitetni diplomirani biolog, ki je nekaj časa delal tudi v šolstvu in je avtor več strokovnih knjig, namenjenih mladim, še posebno raziskovalcem, je od leta 1998 zasebni raziskovalec na področju aplikativne rastlinske citogenetike, kjer je uveljavljeni genotoksični test Allium še izboljšal, zdaj pa se največ ukvarja z raziskovanjem okoljskih vzorcev in ugotavljanjem morebitnih genotoksičnih snovi v njih.

V času, ko postaja zdrava pitna voda vse večja vrednota, poletje pa je čas, ko to zaradi onesnaženja ali pomanjkanja pitne vode najbolj občutimo, sva z raziskovalcem, ki je po rodu s ptujskega konca, najprej govorila o čebulnem (Allium) testu. “To je metafazni test, s katerim se ugotavljata splošna celična strupenost (citotoksičnost) in raven genotoksičnosti v vodah, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genotoksične snovi. Test je kratkotrajen in pokaže usklajen in celoten učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino in potencialnimi genotoksiki, nakar se rezultati še statistično ovrednotijo,” pojasnjuje Peter Firbas in dodaja, da biološki test Allium ali čebulni test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost genotoksičnih in/ali kancerogenih snovi. -tevilne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxicus – gr. toxicon – strup, učinek strupa na dedne zasnove organizma), in kancerogene (gr. karkinos – rak, povzročajoč raka) snovi delujejo na organizme v koncentracijah, ki so na meji ali celo pod mejo detekcije analitskih kemijskih metod mutageno (lat. mutatio spremeniti se, dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos – barva; gr. soma, somatos – telo). Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva in tako postane viden. “Od približno 700 prepoznavnih toksičnih in genotoksičnih snovi, ki se lahko znajdejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-kemijskimi analizami nadzorujemo le slabo desetino (Vir: EU Chemical Bureau, Natural Resources Defence Council: Think before you drink – Preverite, preden pijete).

V testu Allium je tester navadna čebula (Allium cepa L.), kjer se v procesu metode identificirajo specifični biomarkerji. Ti označujejo učinke citotoksičnih in genotoksičnih kvarnih učinkov ksenobiotikov, snovi, ki so organizmu tuje, vendar so v njem prisotne, saj so poti vnosov in poti prenosov teh snovi v bioloških sistemih znane,” razlaga raziskovalec in doda, da metoda Allium združuje tri teste s specifičnimi biomarkerji. Prvi preverja je odzivnost rasti korenin, drugi spremlja okvare v procesu celične delitve – mitoze in tretji kromosomske in kromatidne poškodbe.

Kakšna je prednost čebulnega testa v primerjavi z drugimi testi, s katerimi ugotavljamo vpliv kemijskih snovi na organizme?

“Vsak biološki test ima neke specifične posebnosti predvsem v proceduri metodike. Test Allium ni enostaven, z njim pa pridobimo več različnih podatkov v času 72+5 ur. Na makroskopski ravni se določa splošna strupenost z biomarkerjem – dolžina korenin testne rastline. Daljše ko so korenine, večja je kakovost raziskanega vzorca in obratno. Na mikroskopskem ali celičnem nivoju pa se določa raven genotoksičnosti z biomarkerjem kromosomi. Celica je aberantna, če je v kromosomski garnituri poškodovan vsaj en kromosom. Navadna čebula ima 16 kromosomov, so relativno veliki in zelo primerni za identifikacijo poškodb. Raven genotoksičnosti je odstotkovno razmerje med celicami s poškodbami kromosomov in določenim številom vseh pregledanih celic. Več ko je poškodovanih celic, višja je raven genotoksičnosti, slabša je kakovost vzorca in obratno. Za vse bioteste velja, da nam pokažejo odzivnost testnih organizmov na kemične snovi v okoljskih vzorcih in to, kakšna je ocena tveganja zdravstvene varnosti, ter da se rezultati z vso gotovostjo ekstrapolirajo na ljudi. Ali povedano drugače: Na celičnem, še posebno na jedrnem nivoju, ni biokemijskih, kaj šele morfo-fizioloških razlik dednega materiala (znamenita molekula DNK ali DNA deoksiribonukleat) med čebulo, ribo ali človekom. Ionizirajoče sevanje ali kemikalije stimulira enak tip kromosomskih poškodb pri človeku (vzorci periferne krvi ali humane celične kulture) kot kemikalije pri čebuli ali ribi in obratno. To le potrjuje univerzalnost genske kode vseh organizmov.”

Je pri nas čebulni test že uveljavljena raziskovalna metoda?

“Mednarodni program rastlinskih bioloških testov (IPPB International Plant Program Bioassay) je test Allium uvrstil v program za biomonitoring in testiranje okoljskih onesnaževalcev, kjer je še šest testnih rastlin. V okviru teh programov je test standardiziran in validiran. V Sloveniji se, kolikor mi je znano, le jaz sistematično ukvarjam s tem testom. Izvajajo pa ga denimo v Beogradu, Upsali na Švedskem pa v Roskildu na Danskem in po citirani literaturi še v več kot 50 državah na vseh kontinentih sveta. EU ima zakonodajne smernice genotoksičnih testov, drugo pa je vprašanje, koliko se ti testi sploh izvajajo.”

V katerih primerih se odločate za čebulni test in kakšni so rezultati vašega testiranja?

“Sam sem metodo Allium doslej uporabljal v okoljskih vzorcih, razdeljenih v šest referenčnih skupin. Tako test uporabljam pri testiranju pitne vode, površinske tekoče vode, površinske stoječe vode pa pri testiranju zemljine, padavin, nato odpadne nečiščene vtočne (influentne) vode čistilnih naprav (ČN) ter čiščene iztočne (efluentne) vode ČN s skupno 19 podreferenčnimi skupinami. Metoda je zelo primerna za ugotavljanje učinka čiščenja in optimalizacije ČN in s tem vpliva iztočnih čiščenih vod na sprejemni površinski vodotok.”

Vem, da ste s tem testom ugotavljali tudi, kakšno vodo pijemo na Ptujskem in Dravskem polju. Kakšni so rezultati vašega čebulnega testa?

“Podatki za Dravsko polje so novejši, saj sem tod raziskoval zadnja tri leta. Visokokakovostno vodo je najti predvsem na severnih obronkih polja, proti jugu oziroma v južnih predelih tega območja je kakovost vode slaba. Najstarejši podatki o kakovosti pitne vode na Ptujskem polju segajo že desetletje nazaj. Žal pa rezultati raziskav, opravljenih v letih 2010 in 2011 ne kažejo pravzaprav nobenega izboljšanja. Kakovost vode ima tako visoko do kritično oceno tveganja zdravstvene varnosti. V Domu šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk v Spuhlji denimo mi vzorčenja niti niso dovolili, imam pa podatke iz bližnjih krajev, kot so Moškanjci, Muretinci in Prvenci. Velja pa, da je izjemno visoka kakovost vode ohranjena v vodnjakih, ki niso izpostavljeni veliki agrokemizaciji.”

Ljudje uradnim podatkom zavoda za zdravstveno varstvo, ki običajno opravlja različne raziskave, povezane s kakovostjo pitne vode, nič kaj ne verjamejo. S čim jih lahko prepriča vaša raziskovalna metoda?

“Uradni podatki zavoda so dostikrat parcialni – delni in nepopolni. Obsegajo vsaj 40 in več raziskanih parametrov in kar takoj se postavlja vprašanje, kdo dela ta izbor in tako izkrivlja dejansko stanje. Testna rastlina, v mojem primeru čebula, se odziva na vse snovi, ki so v vodi prisotne, in zato podatki metode Allium podajajo sinergističen oziroma medsebojen in komulativen oziroma celokupen učinek na testno rastlino. Poglejte primer, ko voda vsebuje 50 miligramov nitratov na liter, je ta voda oporečna, če pa vsebuje 49 miligramov nitratov na liter, lahko to vodo pijete. Pa v teh žuradnih raziskavahž niti ne govorimo o težkih kovinah, kemikalijah POPs, zelo obstojnih organskih snoveh farmacevtskega in industrijskega izvora, zelo številnih pesticidih in njihovih razpadnih produktih, slednji pokažejo še večji toksični udar z značilnostjo hormonskih motilcev in podobno. Samo v Sloveniji se v pesticidnih pripravkih uporablja vsaj 200 aktivnih kemičnih snovi. Toksični učinek je tudi različen glede na telesne značilnosti med odraslimi, mladostniki, nosečnicami. Mar ni samo po sebi umevno, da liter popite vode (49 mg/l) povzroča večji toksični udar pri deset- ali štiridesetkilogramskih ljudeh kot pri osemdesetkilogramskih, kaj šele pri nosečnicah. V tem primeru nam mejna dovoljena koncentracija (MDK) nič ne zagotavlja in ne pove o različnem toksičnem udaru in zdravstveni varnosti. MDK je pač neka administrativna določba in nič več. Sploh pa nam biološki testi razkrivajo, da MDK ni nobena varna doza oziroma da varnih doz sploh ni. Fizikalno-kemijska analiza pa skriva najbolj poglavitno past; poglejmo primer: MDK je npr. 0,1; instrument pa pokaže vedno manj kot 0,05 (<0,05). Manjše od 0,05 pa je vse od 0,01 do 0,04. Predvidevamo lahko, da imajo štiri snovi v raziskanem vzorcu koncentracijo 0,04 (komulativa je 0,16); v drugem vzorcu pa imajo iste štiri snovi koncentracijo 0,01 (komulativa je 0,04). Dva na videz na papirju enaka rezultata v fizikalno-kemijskih analizah se v raziskavi bioloških testov razlikujeta. Podajata različno oceno tveganja (0,16 > 0,04), kar potrjuje dejstvo, da se testni organizem odziva na različne koncentracije in na vse snovi v raziskanem vzorcu.”

Je v pripravi kakšna od raziskav na Ptujskem polju?

“Ne pričakujem, da me bo kdo poklical in takšno raziskavo naročil, ne odzovejo se niti na ponudbo, saj za kaj takega ne kažejo interesa niti občine, ki bi navsezadnje morale skrbeti za zdravje svojih ljudi, še manj v komunalnih podjetjih oziroma podjetjih, ki skrbijo za delovanje čistilnih naprav. Iz rezultatov raziskav mi je zadeva popolnoma jasna. Je pa zanimanje za tovrstne raziskave drugod v Sloveniji, na primer v osrednji, severozahodni ali jugovzhodni in v nekaj velikih mestih oziroma krajih. Pojavljajo se tudi zasebna naročila. V obdobju od 1998 do 2010 je bilo v Sloveniji opravljenih nad 1230 testov Allium na skupno 300 lokacijah. Rezultati raziskav so objavljeni v monografiji: P. Firbas (2010, 2011). Kemizacija okolja in citogenetske poškodbe, Založba Ekslibris, Ljubljana.”

Kakšni so, če jih ubesedimo, podatki vzorcev pitne vode na Ptujskem polju oziroma kakšna je ocena tveganja zdravstvene varnosti?

“Vzorci vodovodne vode, odvzete v različnih časovnih obdobjih, v Muretincih kažejo na kritično oceno tveganja zdravstvene varnosti, podobna sta rezultata analize, opravljene v Prvencih in Moškanjcih, kjer pa je analiza studenčnice pokazala nizko oziroma ničelno oceno tveganja zdravstvene varnosti. Takšna oziroma nizka tveganost je značilna tudi za pitno vodovodno vodo, odvzeto na primer v Domžalah ali Blagovici (črpališča so v velikih naravnih zaledjih). Pri kakovosti pitne vode moramo vedno upoštevati: vir oziroma kje je črpališče, vodovodni omrežni sistem in tudi hišno inštalacijo do vodovodne pipe. Če se distributer glede kakovosti sklicuje le na slednji dve, je to slabo. Ptujsko črpališče ima agrokemizacijsko okolico, v bližini je tudi golfišče, ki pa je še veliko večji pesticidni onesnaževalec. Trava za golf potrebuje v primerjavi s kmetijskimi kulturami enormne, tudi pet- in večkrat večje količine kemije. Strokovna revija Journal of Pesticides Reforms navaja, da na enem golfišču v ZDA na leto porabijo okoli 750 kg kemičnih sredstev, na Japonskem pa kar 1,5 tone. Ptujsko (64 hektarjev) v tem primeru ni nobena izjema. Strupi pronicajo v vodonosnike in se najverjetneje znajdejo v pitni vodi.”

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v soboto, 27.8.2011

Vir: http://www.vecer.com/claneksob2011082705677522

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: