S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah

Kolesarji se lahko odpravijo po kar 258 kilometrih kolesarskih poti, tako ravninskih kot težjih po hribih, pri tem pa spoznavajo kulturno in naravno bogastvo tega dela Štajerske

Ptujska Lokalna akcijska skupina (LAS) deluje kot društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Te dni je z izdajo zloženke zaokrožila enega svojih ključnih projektov: umeščanje kolesarskih poti ob Dravi in po Slovenskih goricah.

Dr. Vladimir Korošec, predsednik društva, je na tiskovni konferenci povedal, da je v ptujski LAS vključenih več kot 50 članov, kolektivnih in individualnih, ki skrbijo za udejanjanje razvojnih programov. Delo so začeli konec leta 2008. V programskem obdobju od 2007 do 2011 so uresničili ali pa še izvajajo 31 različnih projektov v vrednosti po nekaj 10.000 evrov. Skupna vrednost vseh projektov je nekaj čez milijon evrov, od tega so iz evropskega programa Leader pridobili skoraj 500.000 evrov.

Da bi ljudje čim več kolesarili

Eden prvih projektov je bil S kolesom ob Dravi in po Slovenskih goricah, s katerim želijo obiskovalcem in popotnikom približati naravne, družbene in kulturne vrednote tega območja. Gre za skupni projekt devetih občin: Kidričevo, Dornava, Hajdina, Markovci, Juršinci, Destrnik, Sv. Andraž, Trnovska vas in Ptuj. Vodja projekta Peter Pribožič je povedal, da so najprej v prostor umestili kolesarske smeri ali poti, ki gredo po občinskih cestah. Z oznako LAS in ustrezno številko od ena do devet označene poti kolesarjem omogočajo, da se lažje usmerijo v prostoru. V promocijskem gradivu so predstavili zemljevide kolesarskih poti ter opisali značilnosti in znamenitosti podeželja, po katerem tečejo. Zloženka je izdana v slovenskem jeziku, v tisku pa so še francoska, nemška in angleška različica. “Pri umeščanju poti smo se obrnili na domače ljudi, ki seveda lahko bolje presodijo, kje bi bilo najbolje speljati kolesarsko smer. Odziv je bil zelo dober. Označevanje smo zaključili, sedaj pa skušamo delati za promocijo, da bi ljudje in obiskovalci po naših krajih čim več kolesarili. Na teh poteh želimo spodbudili tudi ponudnike, tako turistične kmetije kot gostince, ki bi v bodoče ustrezno poskrbeli za kolesarje.”

Ptujski LAS se prav pri umeščanju kolesarskih poti povezuje s sosednjima v Halozah in Lenartu. Sodelujejo tudi s predstavniki ZRS Bistra Ptuj, ki na to območje umešča mednarodno kolesarsko pot. Kolesarji se tako lahko odpravijo s kolesom po eni občini ali pa povezujejo posamezne poti. Na voljo imajo lažje ravninske in težje hribovite poti. Najdaljša pot je po ptujski mestni občini, dolga je 49,7 kilometra. Lahko pa prekolesarijo vse kolesarske poti in tako opravijo kar 258 kilometrov, kolikor jih je na tem območju označenih.

Bolj nevarne kot varne

Dr. Vladimir Korošec je povedal, da se zavzemajo, da bi ptujsko območje opremili z varnimi, urejenimi kolesarskimi stezami, ločenimi od cestišč. “Žal pa kolesarskih stez v prostor še ne znamo umeščati. Kljub temu da država in lokalne skupnosti vlagajo ogromna sredstva v obnovo lokalnih in regionalnih cest, se še vedno dogaja, da kolesarske steze umeščajo na pločnike. Pri tem pri izvozih nastajajo grbine. S tem so takšne kolesarske steze po mojem mnenju za kolesarje bolj nevarne kot varne, še posebej za starejše in otroke. Kot takšne so popolnoma nesmiselne.”

Peter Pribožič dodaja, da se v LAS ukvarjajo s predstavitvijo kolesarskih poti, ki potekajo po občinskih cestah: “Na regionalne ceste kolesarskih poti nismo usmerjali, saj te običajno ne premorejo urejenih kolesarskih stez, zato bi se na njih kolesarji srečali s preveč nevarnostmi. Bi pa bilo smiselno, da bi ob vsaki obnovi regionalnih cest zgradili še kolesarske steze. Cesta, ki bo denimo šla proti Podvincem, bo opremljena s primerno kolesarsko stezo.”

V tujini je kolesarski turizem tudi velik posel. Kot sta nam zatrdila oba sogovornika, pa se tudi ptujsko turistično gospodarstvo zanima za trženje kolesarskih poti. A je do razvitosti kolesarskega turizma, kakršnega imajo denimo v Avstriji, treba opraviti še kar nekaj velikih korakov.

SLAVKO PODBREŽNIK

Objavljeno v Večeru, v soboto, 1.10.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011100105691963

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: