Slabo očiščene odpadne vode v Dravo

Pomanjkljivosti, zaradi česar čistilna naprava Ptuj izpušča slabše očiščene odpadne vode, bodo odpravili do konca leta

Občanka mestne občine Ptuj, ki pa ne želi biti imenovana, nas je opozorila, da je voda v drenažnem jarku, ki teče pod nasipom desnega brega Ptujskega jezera od čistilne naprave Ptuj in se steka pod markovškim jezom v staro strugo reke Drave, zelo onesnažena s fekalijami. Jernej Šömen, vodja dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Komunalnem podjetju Ptuj in koordinator izvedbe projekta za celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, nam je potrdil, da imajo zaradi obnove čistilne naprave težave z zadovoljivim čiščenjem odpadnih vod in da se v jarek dejansko iz čistilne naprave zlivajo nekoliko bolj onesnažene vode.

Vzrok za to ima dolgo brado. Decembra 2007 je bila podpisana pogodba za izvedbo objektov v okviru projekta za celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ki je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi. Zajema izvedbo kanalizacijskega omrežja v občinah Kidričevo, Gorišnica, Hajdina, Starše in Ptuj, izvedbo čistilnih naprav v Kidričevem in Gorišnici ter rekonstrukcijo čistilne naprave Ptuj. Slednja premore zmogljivosti za čiščenje odpadnih vod za 68.000 prebivalcev. 45 odstotkov te naprave ima rezervirana Perutnina Ptuj.

Večino projekta je izvajalec del Cestno podjetje Maribor izpeljal, vendar je šlo podjetje pred zaključkom del, februarja letos, v stečaj, zaradi česar so nastale težave pri dokončanju del na vseh treh čistilnih naprav, posebno na ptujski. V Gorišnici in Kidričevem čistilni napravi sicer še nimata uporabnega dovoljenja, vendar sta že v uporabi. Zadnja dela sedaj izvaja podjetje Elektrostudio iz Lendave, ki mu je podeljena izvedba elektroinštalacijskih del tudi na čistilni napravi Ptuj.

“V sklopu rekonstrukcije čistilne naprave Ptuj je bila težava v tem, da je moral del objektov ves čas delovati,” pojasnjuje Jernej Šömen. “Tam, kjer je to omogočal prostor, smo najprej zgradili nove objekte. V tem času so obratovali stari objekti. Potem smo fekalno vodo preusmerili v nova objekta, porušili stara in na njunem mestu zgradili nova. Tako smo pridobili štiri nove čistilne bazene. V prvem delu nam je uspelo dokončati dva bazena in ju dati v uporabo, kar je le polovico volumna bazenov končne naprave. To pa seveda pomeni, da učinki čiščenja ne morejo biti povsem zadovoljivi.

Z dvema bazenoma obratujemo še danes. Nova sta sicer zgrajena, vendar ne dokončana. Z Elektrostudiem moramo dokončati ravno ta del naprave z vsemi tehnološkimi objekti, da bomo zagotovili popolne učinke čiščenja odpadnih vod. To sedaj izvajamo. Predvideno bi tehnični pregled za ta del objektov opravili v začetku januarja. Že prej bomo vse objekte spravili v pogon in s tem zadovoljivo očistili odpadne vode. Če bo vse šlo po naših predvidevanjih, bi vsi štirje bazeni lahko začeli delovati do konca tega leta. Elektrostudio je dokončal dela tudi na gorišniški in kidričevski čistilni napravi; včeraj je bil tehnični pregled za prvo, 14. decembra bo še za drugo čistilno napravo.”

Jernej Šömen ocenjuje, da zaradi slabšega čiščenja odpadnih vod zdravje ljudi ni ogroženo. Moteč je le smrad, predvsem v laguni tik pod jezom v Markovcih, kamor se iztekajo vode iz čistilne naprave, pa tudi neočiščene odplake iz Kidričevega, Njiverc in dela naselij v MOP. V laguni prihaja do posedanja in gnitja organskih delcev. Zanjo pripravlja občina Markovci ustrezno sanacijo.

SLAVKO PODBREŽNIK

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 8.12.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011120805719946

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: