Delodajalec nima pravice vprašati, koliko otrok imate

Iskalec zaposlitve je v šibkejšem položaju od delodajalca, zato pove tudi podatke, ki jih ne bi bilo treba

Ste samski, poročeni ali živite v partnerski zvezi? Ste noseči ali družino šele načrtujete? Koliko otrok imate? To je le nekaj vprašanj, ki jih delodajalci ne bi smeli postaviti kandidatom za zaposlitev. A jih postavljajo, ugotavljajo v inšpekcijskih nadzorih v uradu informacijske pooblaščenke.

V državi je že več kot 115.000 brezposelnih, zato so tisti, ki iščejo delo, v vse šibkejšem položaju, delodajalci pa to izkoriščajo. Sprašujejo jih tudi po tem, kar zakon izrecno prepoveduje: o zakonskem stanu, načrtovanju družine in o nosečnosti, zbirajo pa tudi druge posebno občutljive osebne podatke, kot na primer o zdravju, članstvu v sindikatih in celo o veroizpovedi, kot se je izkazalo pri inšpekcijskem nadzoru v podjetju Boxmark Leather v Kidričevem, ki se ukvarja s šivanjem usnjenih prevlek za avtomobilske sedeže in ima danes več kot 1850 zaposlenih. Nadzor se je nanašal na zbiranje podatkov od leta 1998 do 2011.

Občutljivi osebni podatki

V podjetju so kandidate (večinoma kandidatke) za zaposlitev pred nekaj leti spraševali in nato hranili podatke o družinskih razmerah, o otrocih in partnerju. Spraševali so jih, ali so popolnoma zdravi, ali imajo kakšno kronično ali dedno bolezen, ali imajo doma kmetijsko zemljišče in kako je veliko, ali plačujejo samoprispevek, ali so včlanjeni v sindikat, ali so služili vojaščino, kolikšno plačo so imeli pri prejšnji zaposlitvi, ali so bili kdaj kaznovani. Sprašali so jih celo, ali verujejo v boga.

Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov dr. Monika Benkovič Krašovec, ki je nadzor v podjetju Boxmark Leather opravila, je v delni odločbi (izdala jo je 23. januarja) takšno zbiranje in hranjenje podatkov ocenila za nedopustno. Danes takšnih vprašalnikov nimajo več, je ugotovila. Odredila je, da morajo v Boxmarku Leather vse naštete podatke zbrisati iz evidenc.

Zdravstvena diagnoza ni za delodajalca

Delodajalci lahko sprašujejo kandidate za zaposlitev le o tistih zadevah, ki imajo neposreden vpliv na delo. Na področju zdravja je tako kandidat dolžan povedati, ali je invalid, če ima kot invalid delovne omejitve, ni mu pa treba povedati, zaradi česa je invalid. Konkretno: če ne sme dvigniti več kot pet kilogramov, je to dolžan povedati, a mu ni treba navesti, zakaj. Po zdravstveni diagnozi torej delodajalec ne sme spraševati. Enako je pri bolniškem dopustu. Delodajalec mora vedeti, koliko časa delavca predvidoma ne bo in ali v tem času lahko hodi naokoli ali mora ležati v postelji, zaposleni pa mu ni dolžan povedati diagnoze, torej ali je na bolniški zaradi pljučnice, zaradi depresije ali zloma noge. Delavčeve diagnoze delodajalcu ne sme zaupati niti zdravnik.

Podobno je s podatkom o otrocih in z vsemi drugimi podatki. Kandidatom za zaposlitev ni treba povedati, koliko otrok imajo; seveda pa pozneje, ko so zaposleni, delodajalcu to povedo zaradi obračuna davkov, prostih dni in zdravstvenega zavarovanja otrok.

V Boxmarku so zbirali in hranili tudi fotokopije osebnih izkaznic zaposlenih, češ da zaradi fotografij, s pomočjo katerih prepoznavajo delavce na delovnih mestih, kadar katerega iščejo. Kopiranje osebnih dokumentov je po zakonu dovoljeno le notarjem in finančnim družbam, pa tudi s privolitvijo lastnika za v naprej določene namene, pojasni v odločbi državna inšpektorica za varstvo osebnih podatkov. Toda kopija osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista) mora imeti vedno ustrezno oznako, na primer odtisnjen žig, ki onemogoča nadaljnje fotokopiranje – to je namreč z zakonom prepovedano. Delodajalec lahko vpogleda v osebni dokument delavca, da preveri njegovo istovetnost, nikakor pa nima pravice fotokopirati osebnih dokumentov delavcev in fotokopij hraniti. Inšpektorica je podjetju naložila uničenje fotokopij.

Nasprotujoče si zahteve državnih uradov

»Večina spornih vprašanj se nanaša na stare vprašalnike, novi jih več nimajo,« je povedala Helena Rous, kadrovnica v Boxmarku. To potrjuje tudi odločba. Nekatere opisane kršitve je Boxmark odpravil že v času inšpekcijskega nadzora (uničil fotokopije osebnih izkaznic), preostale mora v 90 dneh. Zaradi odločbe informacijske pooblaščenke (ki sicer še ni pravnomočna) je Rousova napovedala, da po novem ne bodo več fotokopirali bančnih kartic, pač pa bodo delavci sami prepisali številko svojega bančnega računa. Če se bodo zmotili, bo plača šla kdove kam …

Rousova je opozorila, da delodajalci nikakor ne morejo hkrati ustreči vsem različnim uradom v državi, ker dajejo med seboj izključujoča se navodila. Kot primer je navedla zavod za zaposlovanje, ki ima razpise za trimesečno usposabljanje. Pogodbo o tem je treba podpisati za delavca pred nastopom dela in je treba takrat pridobiti davčno številko delavca. A informacijska pooblaščenka pravi, da davčne številke delodajalec ne sme zahtevati pred nastopom dela. »V vsakem primeru smo v prekršku. Podjetja smo v težavah zaradi neusklajenosti državnih uradov. Naj se državni uradi dogovorijo med seboj, da se bomo delodajalci lahko pravilno odzivali,« apelira Rousova.

Privolitev nezaposlenega v resnici prisila

Kaj pa dejstvo, da kandidatke za zaposlitev ali že zaposlene osebe privolijo in celo same zaupajo svoje osebne podatke in dokumente delodajalcu?

»Kdor išče delo, bo naredil marsikaj, da delo dobi. Čeprav je kandidat za zaposlitev privolil in prostovoljno povedal podatke, to ni privolitev v pravem pomenu besede, ampak prisila. Gre za neenakost moči med delodajalcem in kandidatom za zaposlitev. Zakon zaradi diskriminacije ščiti delavce. Diskriminaciji so še posebno izpostavljene ženske, predvsem mlade,« je povedala namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle.

»Kršitev je vsako zbiranje podatkov, ki ni v neposredni zvezi z delom. Inšpektorji preverjajo, ali delodajalec zbira osebne podatke glede na pogoje v razpisu za delovno mesto. Če išče igralko ali manekenko, je zbiranje fotografij kandidatk upravičeno, če pa videz delavca ni pomemben za delo, ki ga bo opravljal, je seveda zahteva po njihovih fotografijah neupravičena,« je odločitve inšpektorjev pojasnila Lemut Strletova. Tovrstne kršitve so našli tako pri delodajalcih kot pri posredniških agencijah, ki iščejo kandidate po naročilu delodajalca.

Delodajalec sledil delavca z GPS

Urad informacijskega pooblašenca je leta 2010 prejel 599 različnih prijav, med njimi na desetine zoper delodajalce. Katere so najpogostejše kršitve? »To so predvsem prekomerno zbiranje osebnih podatkov v času delovnega razmerja, neustrezna hramba osebnih podatkov po prenehanju delovnega razmerja (delodajalec na primer ne ukine naslova e-pošte), sledenje uporabi interneta, pregledovanje elektronskega predala, ki glasi na delavca, videonadzor v nasprotju z določbami zakona, uporaba GPS-sledilnih naprav in drugo,« je povedala Lemut Strletova.

Milena Zupanič

Objavljeno v Delu, v četrtek, 9.2.2012

Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/delodajalec-nima-pravice-vprasati-koliko-otrok-imate.html

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: