Spornim vprašalnikom je odklenkalo

V podjetju Boxmark Leather Kidričevo so od kandidatov za zaposlitev zahtevali, da jim ti zaupajo občutljive osebne podatke. Po inšpekcijskem nadzoru spornih personalnih map ne hranijo več

“Zdaj sledimo delni odločbi, ki jo je po lanskoletnem inšpekcijskem nadzoru izdal informacijski pooblaščenec in v vprašalnikih, ki se nahajajo v personalnih mapah delavcev, ne hranimo podatkov, kot so številka osebne ali zdravstvene izkaznice, ne sprašujemo o veroizpovedi, o zakonskem stanu, načrtovanju družine, tudi ne o zdravstvenem stanju, posedovanju vozniškega izpita, članstvu v sindikatih in podobno,” je na vprašanje, ali spoštujejo delno odločbo državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov Monike Benkovič Krašovec, odgovorila Helena Rous, kadrovnica v podjetju Boxmark Leather Kidričevo.

V tem podjetju so kandidatom in kandidatkam, zaposlujejo predvsem ženske, za zaposlitev v preteklosti med drugimi zastavljali tudi omenjena vprašanja, odgovarjati so morali celo na vprašanja, ali imajo doma kmetijsko zemljo, plačujejo samoprispevek, kakšno plačo so imeli v prejšnji službi, so bili kdaj kaznovani, podobno občutljivih osebnih vprašanj je bilo še kar nekaj. Podatke pa so potem shranili v personalnih mapah zaposlenih. Državna nadzornica je v postopku inšpekcijskega nadzora pregledala 15 naključno izbranih personalnih map in v delni odločbi, ki jo je izdala januarja letos, omenjeno zbiranje in hranjenje podatkov ocenila za nedopustno ter odredila, da morajo vse te podatke zbrisati iz evidenc. Danes, kot zatrjujejo v podjetju, spornih vprašalnikov nimajo več.

Vprašanja se morajo omejiti na delo

In kaj lahko delodajalci sprašujejo kandidate za zaposlitev? Kot pravi zakonodaja, jih sme zanimati le tisto, kar neposredno vpliva na delo. Tako mora kandidat za neko delovno mesto bodočemu delodajalcu povedati, da je invalid in ima kot tak delovne omejitve, ni pa mu treba izdati vzroka invalidnosti. Tudi vzroka bolniškega dopusta delavec delodajalcu ni dolžan povedati, zdravstvena diagnoza je osebna stvar delavca, ki pa mora vendarle predvideti, koliko časa ga ne bo na delo, delavčeve diagnoze pa delodajalcu ne sme zaupati niti zdravnik.

Podobno je s podatki o otrocih in drugimi družinskimi podatki. Kandidatom za zaposlitev tako bodočemu delodajalcu ni treba povedati, koliko otrok imajo, bodo pa to storili kasneje, kot so že zaposleni, zaradi obračuna davkov, prostih dni in zdravstvenega zavarovanja otrok. V Boxmarku so zbirali in fotografirali tudi osebne izkaznice, kar pojasnjujejo z dejstvom, da so tako zaposlene lažje prepoznali. Tovrstno početje je prepovedano, čeprav delodajalci lahko zahtevajo od delavca, da ta pokaže osebni dokument, da preveri njegovo istovetnost, ne smejo pa teh fotokopirati in celo hraniti. Spornih vprašalnikov, pojasnjuje Rousova, nimajo več, tudi dokumente, ki jih ne bi smeli, pa so jih hranili, so uničili. Nekatere sporne dokumente so uničili že v času inšpekcijskega nadzora, vendar pa Rousova obenem pojasnjuje, da so denimo bančne kartice fotokopirali zato, da so vedeli, kam nakazovati plače zaposlenih. Zdaj delavci pač sami prepišejo številko bančnega računa, če se zmotijo, menijo v vodstvu Boxmarka, je to njihova krivda in kot podjetje ne odgovarjajo, če gre denar na kak napačen tekoči račun.

Neenotne zahteve državnih uradov

V podjetju Boxmar Leather Kidričevo ob vsem povedanem opozarjajo na različne in celo nasprotujoče si zahteve državnih uradov. Izkušnje delodajalcev pa kažejo, da so delavci v iskanju zaposlitve pripravljeni bodočemu delodajalcu zaupati tudi podatke, ki jih ni treba, da bi dobili delo, in velikokrat naredijo vse, da bi službo dobili. Za kršitev velja, tako inšpektorji in v svojem poročilu informacijska pooblaščenka, vsako zbiranje podatkov, ki ni neposredno povezano z delom. In če so še pred letom ali dvema iskalci zaposlitve privolili v vsakršno spraševanje delodajalcev, je zdaj njihova ozaveščenost vendarle večja, zato tudi vse več prijav zoper delodajalce. Pred dvema letoma je Urad informacijskega pooblaščenca prejel skoraj 600 različnih prijav, od tega več deset zoper delodajalce.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v soboto, 17.3.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012031705761490

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: