Primer v Sloveniji blokirane zelene tehnologije

Iz arhiva

Uporaba muljev čistilnih naprav za pripravo umetne zemljine za namen ekološkega izboljšanja stanja tal – razvojna priložnost ali blokirana tehnologija?

Sodobna družba proizvaja danes vsak dan vse več odpadkov in emisij na vseh področjih in na vseh nivojih. Razumeti je splošna prizadevanja po obvladovanju količin nastajanja določenih odpadkov in povzročenih emisij, a dosedanji podatki in trendi nam kažejo, da na tem področju ni časa za počasno in postopno reševanje zadev, temveč za aktivne, načrtovane, premišljene in inovativne rešitve, ki bazirajo na okoljski sprejemljivosti in ekonomski upravičenosti. V okviru delovanja na področju varstva okolja Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, nevladna okoljska organizacija že vrsto let spremlja delo podjetij na področju varstva okolja med njimi tudi podjetje Vekton d.o.o. iz Celja, ki nas je v mescu oktobru 2010 seznanilo z okoljskim problemom v katerem posvečajo veliko pozornost celovitemu ravnanju z določenimi odpadki in emisijami, njihova specializiranost pa je usmerjena ravnanju z nastalimi masami odpadkov iz gradbenih del, nastalimi inertnimi odpadki v industriji in energetiki, ravnanju z odpadnimi mulji iz čiščenja odpadnih komunalni vod in naplavinami vodnih teles, ter ravnanju s preostankom tako imenovane neuporabne težke frakcije po mehansko biološki obdelavi komunalnih odpadkov.

Pri strategiji svojih aktivnostih družba ne pozna besede “odlagališče odpadkov”, saj za predelane odpadke vedno iščejo možnost njihove ponovne koristne dovoljene uporabe. Podpirajo razvoj novih tehnologij in metod dela ter zaupajo lastnemu domačemu znanju. Prednost dajejo uporabi naravnih bioloških postopkov dela, inovativnosti, konkurenčnosti storitev in celoviti projektni podpori na najvišji stopnji za njihove projektne naročnike. V ravnanju z odpadki ter emisijami na omenjenih področjih dela v družbi Vekton d.o.o. ne vidijo breme, temveč izziv za razvoj novih znanj, izvajanje novih storitev in dejavnosti, odpiranje novih delovnih mest, izvajanje racionalizacij poslovanja ter ustvarjanje nove dodane vrednosti. V izvedbo navedenih projektov verjamejo, zato jih pripravljajo, razvijajo, izvajajo in investicijsko podpirajo. Pri svojem delu ne nastopajo kot konkurenca komunalnim podjetjem oz. koncesionarjem na lokalnih območjih, saj izvajanje tovrstnih storitev ni njihova opredelitev. ZEG podpira tovrstna prizadevanja podjetij na področju varovanja okolja.

Glavni cilji dela pri ravnanju z odpadki iz gradbenih del, nastalimi inertnimi odpadki v industriji in energetiki, ravnanju z odpadnimi mulji iz čiščenja odpadnih komunalni vod in naplavinami vodnih teles, ter ravnanju s preostankom tako imenovane neuporabne težke frakcije po mehansko biološki obdelavi komunalnih odpadkov bi morali biti :

• Iz inertnih gradbenih odpadkov pridobiti reciklirane agregate kot nove gradbene proizvode za uporabo na področju izvajanja predvsem zemeljskih del v gradbeništvu,

• Iz zemeljskih izkopov izločiti mineralne sestavine za njihovo predelavo in uporabo po prvi alineji, iz preostanka pa tudi v kombinaciji z drugimi uporabljivimi odpadki pripravljati umetne zemljine za namen ekološkega izboljšanja stanja tal z razvojnim poudarkom njihove uporabe kot odebelitev vmesne plasti med humusom in matično podlago na kmetijskih površinah z namenom zadrževanja vode in preprečevanja večjih škod v daljših sušnih obdobjih,

• Iz inertnih odpadkov iz industrije in energetike pridobiti po predelavi nove industrijske kompozite ter za njihovo dovoljeno uporabo pri pokrajinskih gradnjah pridobiti ustrezna tehnična soglasja, če ni na voljo primernih standardov,

• Z biološko predelavo muljev iz čiščenja odpadnih vod in muljev iz vodnih teles pridobiti z ustrezno biološko dodelavo novo umetno pripravljeno zemljino ali industrijski humus, za katerega pa je potrebno šele predpisati ustrezen standard in dovoljena področja uporabe,
• Iz odpadnih vod po njihovem čiščenju z biološko obdelavo pridobiti vodo primerne kvalitete za zalivanje površin in poljščin ter kot uporabno pitno vodo za živali v živilsko predelovalni industriji,

• Iz preostanka tako imenovane neuporabne težke frakcije po mehansko biološki obdelavi komunalnih odpadkov izdelati nove industrijske kompozite za uporabo pri pokrajinskih gradnjah in sanacijah ter pri drugih delih z nizko stopnjo zahtevane nosilnosti,

• Razviti tehnološke in tehnične postopke posegov v prostor, ki bodo dovoljevali in omogočali izvedbo okoljskih sanacij na najzahtevnejših območjih Nature 2000, ter na zavarovanih območjih in naravnih vrednotah.

Hierarhija ravnanja z odpadki je vodilno načelo evropske in slovenske zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, njeni nivoji oz, stopnje pa so poznano naslednji:

1) Preprečevanje nastajanja odpadkov,

2) Priprava za ponovno uporabo vključno z vnosom v tla,

3) Recikliranje kot snovna predelava,

4) Druga predelava vključno z predelavo v energetske namene,

5) Odstranjevanje kot najslabša možnost, če ni druge rešitve.

Upoštevajoč vse predhodno navedeno so v podjetju Vekton d.o.o. že pred časom pristopili k sistematičnemu razvoju tehnologij in znanj na področju predelave in ponovne koristne uporabe odpadkov, ki ob spoštovanju prednostne hierarhije ravnanja z odpadki bazirajo na okoljski sprejemljivosti in ekonomski upravičenosti.

Eden od omenjenih okoljskih projektov, ki so ga razvili do operativne izvedljivost tudi z uporabo lastnega patentnega postopka mineralizacij zemljin je Priprava umetnih zemljin iz zemeljskih izkopov in muljev komunalnih čistilnih naprav za namen ekološkega izboljšanja stanja tal.

Prednost uporabe omenjenega postopka je primarno direktno občutno znižanje stroškov komunalnih storitev ravnanja z mulji komunalnih čistilnih naprav in zmanjševanje pritiska na inflacijo, sekundarno pa hkratna realizacija sanacij v preteklosti degradiranih površin oz. tal ter priložnost za odpiranje novih delovnih mest.

Po končanju dokaj zahtevnega ugotovitvenega postopka, v katerem so v družbi ob spoštovanju vseh veljavnih pripadajočih predpisov in zakonov dokazali izpolnjevanje vseh formalnih in posebnih ter tudi dodatnih pogojev, jim je Agencija Republike Slovenije za okolje dne 23.06.2010 izdala Okoljevarstveno dovoljenje št. 35458-21/2010-10 za vnos 54.000 m3 umetno pripravljene zemljine na območju parcel v k.o. Pleterje pripravljene po njihovi tehnologiji in znanjih, ki je omogočalo koristno uporabo tudi 18.000 m3 mulja iz komunalne čistilne naprave Maribor.

Zadovoljstvo podjetja Vekton d.o.o. ob navedenem uspehu pa je bilo zelo kratkotrajno, saj se je v neverjetno kratkem času proti njim samim ter izdanemu jim okoljevarstvenemu dovoljenju sprožil plaz določenih nasprotovanj z ciljem takojšnje razveljavitve rezultatov njihovega dela oz. izdanega jim dovoljenja. Navedeno je doseglo višek z izdajo Odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35607-18/2010-4 z dne 30.07.2010, s katero je bilo po nadzorstveni funkciji razveljavljeno v predhodnem odstavku navedeno okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine v tla po postopku predelave odpadkov R10.

Ker se s prejeto Odločbo Ministrstva za okolje in prostor v družbi Vekton d.o.o. niso strinjali, ker so bili mnenja da izdajatelj ni ustrezno upošteval materialnih predpisov, na citiranju katerih je obrazložitev izdane odločbe slonela, so po sleditvi pouka o pravnem sredstvu vložili na Upravno sodišče Republike Slovenije tožbo zoper prejeto Odločbo MOP-a o razveljavitvi prejetega OVD za vnos umetne zemljine v tla po nadzorstveni funkciji.

Odločba MOP-a o razveljavitvi Okoljevarstvenega dovoljenja družbi Vekton d.o.o. za vnos umetno pripravljene zemljine tipa UZ VE1 ( sestavljene iz 2 delov zemeljskega izkopa in 1 dela blata čistilne naprave ) v tla na zemljiščih s parcelno št. 405/1, 405/2, 405/5 in 405/6 k.o. Pleterje bazno temelji na obrazložitvi, s katero se tako mi, kot v družbi Vekton d.o.o. ne strinjamo in ji odločno nasprotujemo, za kar vam v nadaljevanju podajamo podrobno obrazložitev in utemeljitev :

1. V prvem odstavku obrazložitve razlogov za razveljavitev OVD, MOP navaja: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja, Uradni list RS št. 59/07 ( v nadalje : Uredba ) določa v 1. odstavku 19. člena, da je na notranjih območjih ( območjih iz 3. odstavka 2. člena ) prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4. priloge 3 označen z oznako »-». V tabeli 1.4, ki je sestavni del navedene uredbe je pod zap. Številko 15 z oznako »-» označena uporaba blata iz čistilnih naprav. Zemljišče z parc. št. 405/1, 405/2, 405/5 in 405/6 k.o. Pleterje je po navedenem odloku v III. vodovarstvenem območju in zato velja za to zemljišče prepoved uporabe blata iz čistilnih naprav. Ne glede na navedeno prepoved je prvo stopenski upravni organ kljub temu, da je bilo znano iz Ocene kakovosti umetne zemljine ( ZZ tip VE1 ) v sestavi zemeljski izkop Spuhlja in obdelano blato CČN Maribor, ki ga je izdelal Erico Velenje , Inštitut za ekološke raziskave, da predmetna zemljina vsebuje tudi blato iz čistilne naprave, izdal okoljevarstveno dovoljenje in tako ni upošteval navedenega določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja«.

2. V svoji obrazložitvi za razveljavitev zadevnega OVD iz razloga navedenega v prejšnji točki je MOP nepopolno ugotovil dejansko stanje in ni pravilno uporabil materialnih predpisov. Tabela 1.4 kot priloga Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja v poglavju I. obravnava posege v prostor pod skupnim imenom »GNOJENJE«. Točka 15. omenjenega poglavja obravnava Uporabo blata iz čistilnih naprav in tovrstni poseg na nobenem od notranjih vodovarstvenih območjih ni dovoljen. Takega posega v prostor družba Vekton d.o.o. ni načrtovala za izvedbo in zanj tudi ni pridobivala potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja.

3. Izvedba posega v prostor iz tabele 1.4, I. poglavja, točke 15. Uredbe ( Gnojenje – uporaba blata iz čistilnih naprav ) se lahko izvede le skladno z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ( Ur. list RS št. 62/08 ). 1. odstavek 2. člena omenjene uredbe navaja : »Blato iz komunalnih čistilnih naprav, malih komunalnih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav se sme uporabljati v kmetijstvu kot gnojilo samo v skladu s to uredbo«. 6. člen Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu nadalje navaja, da oseba, ki namerava blato iz komunalne čistilne naprave sama uporabiti v kmetijstvu, mora zagotoviti njegovo obdelavo, le ta pa se mora izvesti skladno z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov ( Ur. list RS št. 62/08 ), za obratovanje naprave za prej omenjeno obdelavo blata pa mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3 v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki ( Ur. list RS št. 34/08 ). Za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3 šteje tudi priprava blata za njegovo predelavo v gnojilo.

4. Povzeto : Uporaba samostojnega blata iz čistilnih naprav kot gnojenje v kmetijstvu se lahko izvaja le skladno z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ( Ur. list RS št. 62/08 ), samo blato pa mora biti v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov ( Ur. list RS št. 62/08 ) obdelano, za kar je potrebno v skladu z zadnje navedeno uredbo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3. Družba Vekton d.o.o. zadevnega OVD, ki ji je bilo razveljavljeno ni pridobivala po omenjenem postopku, saj njen predviden poseg v prostor ni predstavljal izvajanje gnojenja z samostojno uporabo blata iz čistilnih naprav, temveč predelavo več vrst odpadkov z pripravo umetno pripravljene zemljine po postopku predelave R10 z namenom vnosa umetno pripravljene zemljine v tla za ekološko izboljšanje stanja tal po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov ( Ur. list RS št. 34/08 ). Omenjeni poseg v prostor po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja sodi v tabelo 1.2 – IZVAJANJE GRADBENIH DEL, točka 14. – Spreminjanje morfologije zemljišč z nasipavanjem ali odstranjevanjem zemljine, kar pa je v 3. vodovarstvenem območju ( VVO III ) dovoljen poseg, za katerega je potrebno pridobiti le vodno soglasje, ki je bilo v ugotovitvenem upravnem postopku tudi pridobljeno. MOP v svoji razveljavitvi zadevnega OVD torej ni pravilno uporabil materialnih predpisov, saj je predviden poseg iz. Tabele 1.2 – IZVAJANJE GRADBENIH DEL, točka 14 – Spreminjanje morfologije zemljišč z nasipavanjem ali odstranjevanjem zemljine – v konkretnem primeru umetne zemljine, katere delna komponenta je tudi mulj iz čistilne naprave ( ki je po Uredbi na 3. vodovarstvenem območju dovoljen ) opredelil kot poseg v prostor iz. Tabele 1.4, poglavje I. – GNOJENJE, točka 15. – Uporaba blata iz čistilnih naprav ( poseg, ki pa po Uredbi ni dovoljen ), kar je očitna kršitev opredelitve dejanskega predvidenega posega v prostor, zaradi česar je tudi razveljavitev zadevnega OVD neupravičena.

5. Gnojenje iz Uredbe je samostojna uporaba blata iz čistilnih naprav, katera se lahko izvaja le skladno z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ( Ur. list RS št. 62/08 ), samo blato pa mora biti v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov ( Ur. list RS št. 62/08 ) obdelano, za kar je potrebno v skladu z zadnje navedeno uredbo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3. Če pa je blato iz čistilne naprave kot le ena od komponent predelano v umetno pripravljeno zemljino, ki se po postopku predelave odpadkov R10 vnaša v tla za ekološko izboljšanje stanja tal, pa tak poseg ni gnojenje, temveč izvajanje gradbenih del z nasipavanjem oz. spreminjanjem morfologije zemljišča, za kar je po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v tla po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov ( Ur. list RS št. 34/08 ) in slednje je naša družba v upravnem postopku tudi pridobila, MOP pa ga je iz že navedenih razlogov nepravilnega upoštevanja materialnih predpisov neupravičeno razveljavil. Doseganje čim višje stopnje predelave in ponovne koristne uporabe odpadkov je zakonska obveza vseh držav članic Evropske Unije. Posamezni odpadki predelani v novo obliko in vsebino se več v nadalje ne obravnavajo kot uporaba samostojnih odpadkov, saj je predmet vrednotenja njihove uporabnosti po predelavi kakovost in uporabnost nove ali umetne zemljine, kompozita oz. proizvoda. Produkti po predelavi odpadkov so predmet presoje uporabnosti in okoljske sprejemljivosti, prav slednje pa bazira na osnovni zakonski zahtevi po doseganju čim višje stopnje predelave in uporabe predelanih odpadkov kot novih virov v smislu trajnostnega razvoja.

Podana pojasnila v predhodnih točkah 1. – 5. menimo da podajajo dovolj jasne obrazložitve razlogov zaradi katerih smo prepričani, da je MOP zadevno družbi Vekton d.o.o. že izdano Okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine v tla na območju parcel št. 405/1, 405/2, 405/5 in 405/6 k.o. Pleterje neupravičeno razveljavil, zato pričakujemo da bo njihova Tožba na Upravnem sodišču Republike Slovenije zoper Odločbo MOP-a o razveljavitvi OVD uspešna.

Vse kar se je dogajalo od izdanega Okoljevarstvenega dovoljenja družbi Vekton d.o.o. za vnos umetno pripravljene zemljine, ki ji ga je ARSO izdal 23.06.2010, je tako samo družbo kot tudi nas zelo presenetilo. Nihče ni pričakoval, da bo kdo družbo pohvalil, da so razvili postopek ravnanja z odpadki, ki je višje na hierarhiji ravnanja z odpadki in cenejši od do sedaj ustaljenih načinov, niti da niso prišli prosit države za denar za opravljene raziskave in razvoj, ki so ga v celoti do sedaj krili iz lastnih sredstev. Se pa je pričakovala vsaj možnost za delo, če se že ponujajo cenejše rešitve kot plod domačega znanja in nova delovna mesta, saj oboje naša država postavlja v ospredje svojih nalog.

A nasprotno. Naletelo se je na neverjeten odklonilni odpor in nerazumevanje tako določenih državnih organov, kot formalnih in neformalnih povezav, ki so strumno ubrale skupno pot zaščite določenih interesov, ki jih ne znamo drugače imenovati kot monopolistični. Ti pa se za državo in državljane vedno izkažejo kot višanje cen ter pletenje mrež, iz primeža katerih se je vedno težje izviti. To pa so nam že poznane zadeve iz vsakdanjih poročil.

Ni naš namen, ne pravica, da sodimo in razsojamo, a svoje mnenje lahko imamo. Brez ovir lahko rečemo, da določeni okoljski projekti, ki se jim kljub dokazanim koristim in plemenitostim ciljev družba Vekton d.o.o. neuspešno trudi dati na trg, sodijo v domeno »blokiranih tehnologij«, katerih zagon in uporaba ni pogodu monopolistom in njihovim simpatizerjem, ki živijo na račun tujega dela in žuljev.

Danes je govora samo o ponovni cenejši koristni uporabi obdelanih muljev iz komunalnih čistilnih naprav, pa je že takšen odpor. Kakšen ta odpor šele bo, ko bodo prišli na trg novi produkti kompozitov, ki bodo morebiti rešili problematiko azbestnih odpadkov v Sloveniji, onesnaženih zemljin iz starih bremen, ravnanja z težko frakcijo komunalnih odpadkov, ki je morebiti ne bo več morebiti potrebno odložiti na odlagališča, … kakšni feniksi in njihovi botri se bodo takrat dvignili na nebo, da ponudnikom novih, razvitejših in cenejših okoljskih tehnologij pokažejo, da hodijo v tuje zelje in naj raje ostanemo doma, ali pa še bolje gredo kar od doma. Ja pa prav slednje je žal velikokrat za marsikatero slovensko podjetje ter njegove zaposlene in lastnike edini izhod, da s svojo idejo, prepričanjem in znanjem uspejo – v tujini. Če pa se kdaj kasneje to znanje kot tuje vrne v našo domovino kot mnogo dražje, potem pa je seveda dobrodošlo, saj je vendarle iz tujine, to pa ne more biti poceni.

V podjetju Vekton d.o.o. imajo v planu na področju okoljskih tehnologij še veliko stvari za postoriti in pokazati. Nekateri njihovi pristopi in pogledi so glede na današnje priznane norme zelo drugačni, a popolnoma kompatibilni z evropskimi direktivami in našimi predpisi na področju ravnanja z odpadki in emisijami.

Za pogumne somišljenike, ki se zavedajo, da našo državo lahko reši le bistven miselni preskok se pripravlja tudi alternativni program na področju ravnanja z odpadki v državi. Kljub prvi nalogi, ki teži k preprečevanju nastajanja odpadkov menimo, da bo potrošniška družba proizvajala vsak dan vse več odpadkov in tega ne moremo preprečiti. Lahko pa to izkoristimo in obdelavi odpadkov damo bistveno višjo organiziranost in pozicijo v gospodarstvu, kot njeno novo industrijsko panogo. Če k temu dodamo še možno realizacijo prenosa določenih pristojnosti obdelave odpadkov na državo, koncentriranje unificiranih obdelovalnih obratov v koridorje železniške infrastrukture, ki bi morala biti nosilec globalnih transportov odpadkov in iz njih nastalih produktov, razvoj in gradnjo specializiranih nakladalnih prevzemnih postaj, specializiranih železniških vozil za prevoz odpadkov, zaposlovanje viškov delovne sile iz železnice na novih programih, zagon z navedenim povezane strojegradnje, robotike, gradbeništva, koristne uporabe odpadkov, izvajanja sanacij okolja, …., to pa so že stvari, o katerih je vredno razmisliti, ali jih zmoremo, hočemo in znamo doseči.

Pa naj se še na koncu vrnemo na osrednjo temo tega zapisa. Agencija Republike Slovenije za okolje se je postavila na stališče, da je uporaba mulja pri izdelavi umetno pripravljene zemljine za njen vnos v tla po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov gnojenje po Uredbi o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki pa na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno. Iz podanih pojasnil in razlag v tem dopisu težko verjamemo, da ARSO ne razume in ne zna uporabljati Uredb, ki bi jih naj spoštovali vsi državljani naše države in se to od njih tudi zahteva. Če jih ne razume in ne zna uporabljati je to velik problem, če jih noče pa je ta problem še mnogo večji. Odpadki so za nekatere velik biznis in ti so svoje pozicije pripravljeni braniti na vse mogoče načine. Nenehen dvig cen komunalnih storitev je stalna praksa dela in ščitenja interesov zaprtih monopolov pod velikokrat zgolj krinko, da so temu pač razlog vedno nove zahteve in predpisi, rast drugih stroškov, …. Vse pa bo seveda na koncu plačal občan, ki druge možnosti tako ali tako nima.

Porabimo lahko le toliko koliko ustvarimo in privoščimo si lahko le toliko, koliko imamo. Žal nismo dovolj bogati, da bi si lahko privoščili izvoz naših odpadkov, ker jih mi pač preprosto ne želimo imeti. Ne da je to predrago in neracionalno, je tudi zelo ne strateško. Osnovna usmeritev nove evropske Direktive o odpadkih je : Odpadek je vir. Vir pa je osnova za proizvodnjo, izvajanje storitev, delovna mesta, višjo dodano vrednost, …

Pa kako naj upamo, da bo država razumela, kaj je vir in znala to izkoristiti, če pa ne loči kaj je gnojenje in kaj izdelava umetno pripravljene zemljine. ZEG pričakuje od MOP-ARSO, da bo ponovno proučila to okoljsko problematiko in sprejela strokovne odločitve in njih rešitve.

Karel Lipič, predsednik ZEG

Vir: http://zveza-zeg.si/?id=4&lang=sl&record=200&page=3

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: