Odstraniti je treba blato iz CČN

Kljub odločbi inšpektorata za okolje za zdaj ni jasno, kam bo Nigrad 17 tisoč ton od leta 2004 začasno deponiranega blata odpeljal, saj naj ustreznega dovoljenja v Kidričevem, kamor naj bi blato odpeljali, ne bi imel nihče

Po osmih letih mora mariborska občina z začasne deponije Centralne čistilne naprave (CČN) v Dogošah vendarle odstraniti staro uskladiščeno blato. Gre za blato, ki je na CČN deponirano že vse od leta 2004, saj so po tem obdobju odpadno blato odstranjevali sproti. 17 tisoč ton blata, to je količina, ki na CČN nastane zgolj v letu dni, občina sicer ne bo odstranila na lastno pobudo, ampak na osnovi sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ta je odločbo o odstranitvi izdal že večkrat, a je občini vse doslej uspelo odstranitev preložiti.

A tudi zdaj ni nujno, da se bo odstranjevanje dejansko zgodilo. Blato naj bi namreč po besedah direktorja Nigrada Srečka Hvauca pristalo na deponiji v Kidričevem, a na tamkajšnji občini o tem ne vedo ničesar. “S tem se ne strinjam in na občini bomo naredili vse, da se to ne bo zgodilo. Konec koncev občina tudi ni bila vključena v noben postopek izdaje soglasja, kaj šele, da bi ga izdala. Mislim tudi, da bi morali od Agencije RS za okolje o tem dobiti vse potrebne informacije, pa ne vemo ničesar,” je ogorčen župan Anton Leskovar, ki se sprašuje, kje bi blato sploh lahko pristalo. Deponija rdečega blata, ki jo je upravljal Talum, je namreč zaprta že dve desetletji. Kolikor vedo zaposleni na občini Kidričevo, bi lahko ustrezno dovoljenje za odlaganje v eni od tamkajšnjih gramoznic imel le Mitja Strmšnik, samostojni podjetnik iz Selnice ob Dravi, a ta je kakršenkoli posel z Nigradom že zanikal. Izkazalo se je, da naj bi dovoljenje za odlaganje odpadnega blata v Kidričevem imel tudi eden od espejev družine Bolcar iz Spuhlje. Potem ko je najprej oče Jožef Bolcar odgovoril le, da se javnosti ta problem ne tiče, nato pa telefon odložil, je podobno ravnal še sin Mitja Bolcar. Ta je sicer priznal, da so z Nigradom za posel dogovorjeni, zatrdil, da ustrezno dovoljenje imajo, ko pa smo ga povprašali, kdo ga je izdal in kje naj bi blato odlagali, je tudi on pogovor preprosto prekinil. Neuradno smo izvedeli še, da na mariborski okoljski inšpekciji o kakršnem koli dovoljenju Bolcarjevih ne vedo ničesar, na njen uraden odgovor pa še čakamo.

Nigrad naj bi sicer pričel blato odstranjevati v naslednjih dneh. Prvo fazo del, v kateri naj bi po besedah direktorja Hvauca odstranili 350 ton, naj bi zaključili predvidoma v desetih dneh, medtem ko naj bi se nadaljnje odstranjevanje nadaljevalo v jesensko-zimskem obdobju, saj obstaja možnost, da se bodo ob odprtju deponije pojavili negativni vplivi na okolje; problematičen bi lahko bil predvsem smrad. “To blato je že več let stabilno in že lep čas nima opaznega vpliva na okolje, ne nazadnje ga je porasla vegetacija. Kar bo Nigrad izvajal v prihodnjih dneh, sam razumem kot test tega, kar se bo intenzivneje počelo pozimi. V tem trenutku je namreč nemogoče napovedati, ali bo smrdelo ali ne. Šele ko bomo deponijo odprli, bomo izvedeli, ali je treba sprejeti kakšne omilitvene ukrepe,” razlaga direktor CČN Leon Lozar. Kljub temu mariborska občina okoliške prebivalce, predvsem krajane Dogoš in sosednjih občin Duplek ter Miklavž na Dravskem polju, v času del – če ta seveda sploh bodo – prosi za razumevanje. Razen morebitnega smradu naj sicer odvoz blata s CČN na okolje ne bi imel drugih vplivov, saj naj blato ne bi vsebovalo okolju nevarnih snovi, tudi težke kovine v njem naj bi bile le v sledovih. Morebiten odvoz blata bo strošek mariborske občine. A nam tam na vprašanje, koliko bo to obremenilo proračun, niso odgovorili, saj naj bi stroške specificirali šele po začetku del. Po naših podatkih naj bi sicer poseg stal enako kot sprotno odstranjevanje blata, torej okrog 50 evrov na tono oziroma skupaj 850 tisoč evrov. Glede na to, da je blato skladiščeno na zemljišču v lasti občine, se postavlja tudi vprašanje, kaj s tem prostorom po odstranitvi blata – ne nazadnje je deponija velika za celo nogometno igrišče. “Del tega bo še vedno namenjen potrebam čistilne naprave, za veliko večino te površine pa se bo z občino še treba dogovoriti,” dodaja Lozar.

IGOR SELAN

Objavljeno v Večeru, v sredo, 28.3.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekmar2012032805765969

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: