Ko ni denarja in prostora za kolesarsko stezo

Vedno bolj pogosto se dogaja, da na naš email naslov prispe kakšna pobuda za vzpostavitev nove kolesarske steze v kakšnem naselju, kjer pogoji za kolesarjenje v prometu niso najbolje urejeni. V januarju se je tako v Trbovljah pojavila iniciativa Za kolesarsko stezo v Trbovljah, pred kratkim pa se je podobna iniciativa rodila še v občini Rače – Fram.

V obeh primerih gre za podobni zgodbi. Lokalni prebivalci si želijo kolesarskih površin, kjer bodo lahko varno kolesarili in se ob tem tudi počutili varno. Želja po kolesarjenju pa presega zgolj rekreativne ambicije, saj si prebivalci želijo uporabljati kolesa tudi za prevoz na delo in v šolo. V primeru občine Rače – Fram so občani izrazili tudi željo po združevanju obeh naselij, ki ju ločuje avtocesta.

Občina Trbovlje je na pobudo za kolesarsko stezo odgovorila tako:

S strani občine Rače – Fram, je bil odgovor naslednji:

Odgovor občinske uprave Občine Rače-Fram na poziv

od TS » 18.03.2012, 10:17

From: Info Rače-Fram [mailto:info@race-fram.si]
Sent: Friday, March 16, 2012 11:49 AM

Subject: odgovor pobudnikom kolesarske steze.

Spoštovani pobudniki izgradnje kolesarske poti!Želja po uresničevanju in usmerjanju strateških ciljev na področju uvajanja in razvijanja kolesarske infrastrukture na območju občine vsekakor obstaja in kot takšna je vaša pobuda legitimna in zaželena. Vendar je žal realnost drugačna in za implementacijo vaše pobude obstajajo minimalne možnosti. Že pri nameravani gradnji pločnika se poleg pridobivanja potrebne dokumentacije pojavlja največja težava prav pri zagotoviti zemljišča in soglasja lastnikov zemljišč. Lahko se nam zgodi, da teh soglasij na celotni trasi ne bomo dobili, kar pomeni, da je v danem trenutku vprašljiva že sama gradnja pločnika. Zato smo prepričani, da bi bilo pridobivanje še dodatnih površin – zemljišč potrebnih za kolesarsko pot (cca še dodatnih 1,5 m na celotni trasi) skoraj nemogoče. V vsakem primeru pa bi ostal problem prehod čez nadvoz avtoceste, saj sedanji projekt izgradnje pločnika zajema realizacijo od semaforiziranega križišča v Framu do začetka nadvoza avtoceste. Širitev nadvoza je nerealna rešitev in ni predmet projekta. Mnenja smo, da bi bila že izgradnja pločnika velika pridobitev za vse deležnike v prometu, tako za pešce kot tudi za kolesarje.

OBČINSKA UPRAVA
OBČINA RAČE – FRAM

V obeh odgovorih lahko opazimo podobnosti. Pri obeh primerih se kot glavni problem navaja pomanjkanje prostora. Mi smo zraven dodali še zelo pogost argument, da ni denarja.

Pomanjkanje prostora in finančnih sredstev sta torej največja problema, ki sta prekrižala pot napredku kolesarstva v Sloveniji. Prvi argument je nekako bolj strokovne narave, drugi bolj političen. Izziv prihodnosti kolesarjenja je torej kako kljub pomanjkanju prostora za infrastrukturne ukrepe in pomanjkanju denarja zagotavljati nemoteno vožnjo s kolesom za vse prebivalce ter obiskovalce. Z drugimi besedami: iščemo rešitve, ki bi bile za kolesarje primerne v okviru prostorskih zmožnosti in hkrati finančno ugodne (poceni).

Rešitve v okviru prostorskih zmožnosti

Postavimo najprej trditev, da ni prostora za kolesarsko stezo na glavo. Prostor za kolesarje se najde vedno, če se ga najde tudi za avtomobile. Če sodimo po dimenzijah, je avto širši in daljši od kolesa. Vprašanje prostora se v bistvu dotika bolj vprašanja še sprejemljive hitrosti za avtomobile. Hitreje kot se giblje vozilo, več prostora porabi. Počasnejše kot je vozilo, manj prostora potrebuje. Dodaten prostor za umestitev kolesarskega prometa je torej možno pridobiti z zmanjševanjem hitrosti oz. umirjanjem motornega prometa. Pri tem se lahko poslužujemo naslednjih ukrepov, ki jih je možno medsebojno tudi kombinirati:

– narisan kolesarski pas ob robu vozišča,
– zožitev voznega pasu za motorni promet,
– ukinitev sredinske ločilne črte med voznima pasovoma,
– hitrostne ovire na tleh,
– spremenjeno tlakovanje,
– mešan prometni režim (motorni in kolesarski promet)

Omenjeni ukrepi so mišljeni v primeru, ko ni prostora za kolesarsko stezo na pločniku in kadar bi bilo umeščanje le-te nesmiselno. Pri tem je treba poudariti, da imajo tudi te variante svoje omejitve in jih je potrebno podkrepiti še s spremenjenim prometnim režimom, oznakami in adekvatnimi ukrepi za nadzor prometa.

Rešitve v okviru finančnih zmožnosti

Urejanje kolesarskega prometa je v primerjavi z urejanjem infrastrukture za motoriziran promet neprimerno cenejše. Tudi cost/benefit primerjave pokažejo, da kdor vlaga v kolesarski promet, se mu investicija povrne v mnogih pozitivnih efektih: večja varnost, blagodejni vpliv na lokalno ekonomijo, manjši vpliv na okolje. Kljub temu pa je treba jasno razmejiti med pojmoma poceni in ceneno. V Sloveniji se občine pogosto poslužujejo cenenih ukrepov pri urejanju kolesarskega prometa. Najbolj tipičen primer je barvanje pločnikov, brez da bi se pločnike tudi arhitektonsko preoblikovalo in prilagodilo vožnji s kolesom.

Za uporabnika je bolj pomembno, če je kolesarska površina uporabniku prijazna, kot pa trikratno preplačana. V Mariboru na Ulici Kneza Koclja so se recimo mestne oblasti odločile za vgrajevanje dragih tlakovcev s kamni, ki štrlijo iz tal in kjer se kolesarji lahko zelo hitro ponesrečijo. Niso pa recimo poskrbeli za logičen potek kolesarske povezave, zadostno širino in eliminacijo arhitektonskih ovir. To so torej drage in hkrati cenene rešitve, čeprav jo mestne oblasti promovirajo kot dobro prakso.

Povezani članki:
http://kolesarji.org/kako-do-nove-kolesarske-steze/
http://kolesarji.org/kvaliteta-kolesarskih-povrsin/

Vir: http://kolesarji.org/ko-ni-denarja-in-prostora-za-kolesarsko-stezo/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: