Blato za zdaj ostaja v Dogošah

Celjskemu podjetju Vekton, ki bi blato v Kidričevem prevzemalo od Nigrada, ga tam mešalo z zemljo, s tako pridobljeno umetno zemljino pa saniralo črno gramoznico v Pleterjah, je ministrstvo za okolje odvzelo vodno soglasje

Sedemnajst tisoč ton odpadnega blata, ki je v Centralni čistilni napravi (CČN) deponirano od leta 2004, bo še nekaj časa ostalo v Dogošah. Ministrstvo za okolje je namreč celjskemu podjetju Vekton, ki bi blato v Kidričevem prevzemalo od Nigrada, ga tam mešalo z zemljo, s tako pridobljeno umetno zemljino pa saniralo črno gramoznico v Pleterjah, odvzelo vodno soglasje. Po naših podatkih namreč ministrstvo tak poseg razume kot gnojenje, to pa v III. vodovarstvenem območju, v katerem leži omenjena gramoznica, ni dovoljeno.

V Vektonu, kjer so sicer ustavili vse aktivnosti razen tistih, usmerjenih v nadaljnje pridobivanje soglasij, so nasprotno prepričani, da si ministrstvo predpise razlaga napačno. “V tem primeru ne gre za gnojenje, saj blata ne bi uporabili samostojno, ampak bi ga prej predelali v umetno zemljino. V tem primeru bi torej šlo za spreminjanje morfologije zemljišč z nasipavanjem zemljine, kar pa je v III. vodovarstvenem območju dovoljen poseg, za katerega je treba pridobiti le vodno soglasje, ki pa nam ga je ministrstvo odvzelo, ker ni pravilno uporabilo materialnih predpisov,” je prepričan Mirko Šprinzer iz Vektona.

Dovoljenje imajo in ga nimajo

Zgodba z dovoljenji Vektona v Kidričevem je sicer precej nenavadna. Podjetje je namreč tako okoljevarstveno dovoljenje kot vodno soglasje pridobilo že leta 2010, a ju je ministrstvo po pritožbi 17 okoliških občin in Komunale Ptuj še istega leta razveljavilo. Vekton se je zoper odločitev ministrstva pritožil na upravno sodišče, to pa je po prepričanju ministrstva odpravilo samo odločbo, s katero je bilo razveljavljeno okoljevarstveno dovoljenje, ne pa tudi odločbe, s katero je ministrstvo Vektonu odpravilo vodno soglasje. “Ko smo se zoper odločitev ministrstva pritožili, smo se pritožili zoper krovni dokument in sodišče nam je pritrdilo. Krovni dokument, ki nam omogoča izvajanje tega dela, torej imamo. Če ministrstvo meni, da to ne drži, potem naj pravnomočno prekličejo tudi okoljevarstveno dovoljenje, drugače je to približno tako, kot da imate gradbeno dovoljenje, potem pa pride vodovodar in vam ne da dovoljenja za priklop vode. Odločitev ministrstva po našem nima ne repa ne glave,” še meni Šprinzer.

Zanimivo je sicer tudi, da občin o nasprotni odločitvi upravnega sodišča ni obvestil nihče. “Upravno sodišče je o tem odločilo že septembra lani. Ne vem, kako je mogoče, da nas ne ARSO ne ministrstvo o tem nista obvestila niti z besedo,” je ogorčen župan Kidričevega Anton Leskovar. Iz ministrstva skopo sporočajo, da občina Kidričevo v upravnem sporu ni bila stranka v postopku, zato ji sodba tudi ni bila vročena.

Erico ne odgovarja

Nenavaden pa naj bi bil tudi način, kako je Vekton prišel do okoljevarstvenega dovoljenja in vodnega soglasja. Oba so namreč pridobili na osnovi analize velenjskega pooblaščenega laboratorija Erico, ki naj bi bil pozitivno mnenje izdal v zgolj enem tednu, medtem ko številni nanju čakajo tudi po več mesecev, in to kljub temu, da naj bi vsebnosti PCBjev in nekaterih drugih snovi v blatu s CČN krepko presegale dovoljene meje. Odgovora Erica za zdaj nismo dočakali, Šprinzer pa omenjene namige zavrača. “Res je, da so nekateri parametri bili preseženi, vendar zemlja ni povsod enaka, naša država pa ima enotne predpise o vodovarstvenih območjih za celotno državo. Kar se Erica tiče, pa lahko rečem le, da so to nizki udarci. Če bi kdo operiral s strokovnimi mnenji, potem bi to lahko komentiral, govoric pa ne morem. Erico ima veljavno pooblastilo, in tisti, ki jih nadzira, naj jih tudi ocenjuje.”

Kje, kdaj in kako bo končalo blato iz Dogoš, je za zdaj torej nemogoče napovedati. Mariborska občina, ki je Nigradu naročilo za odvoz blata že preklicala, namreč sporoča: “Občina bo vsekakor ravnala v skladu z zahtevami inšpekcijskih služb, seveda ko bodo te postopek končale.” Ker bodo v Kidričevem dovažanju blata v njihovo občino nasprotovali še naprej, saj je tam, kot pravi Leskovar, rezervoar pitne vode za okrog 75 tisoč ljudi, bi se lahko zgodilo, da bo moralo blato na sežig ali predelavo v tujino, kot je to sicer že utečena praksa z blatom, ki se v CČN nabira sproti. To bi mariborsko občino, ki bi Vektonu za celoten postopek plačala okrog 850 tisoč evrov, stalo nekaj čez milijon. “Cena prevzema, odvoza in sežiga ali predelave tone blata, ki v CČN nastaja sproti, je nekaj manj kot 70 evrov, za to blato, ker je delno že predelano in odležano, pa smo občini že pred časom ponudili posebno ceno, 60 evrov na tono,” razlaga direktor Saubermacherja Rudolf Horvat.

Igor Selan

 Objavljeno v Večeru, v četrtek, 12.4.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekmar2012041205771879

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: