Kolumna “Pod Ptujskim gradom”
Zdaj, po opravljeni raziskavi, ko so raziskovalci v javnomnenjski anketi za rokave pocukali nekaj sto Kidričanov in prebivalcev iz okoliških občin, pa tudi širše Slovenije, v občini Kidričevo že vedo, da bodo v prihodnje morali več pozornosti nameniti ravnanju občinske uprave in poskrbeti za transparentnost delovanja, da se bo med občani povečalo zaupanje v občinsko delovanje. Takisto bi kaka podobna raziskava najverjetneje iznesla na dan v še kaki od podravskih občin, kjer se seje občinskih svetov običajno zapletejo pri povsem običajnih točkah dnevnega reda, tam pač, kjer imajo ljudje občutek, da bi morali aktivneje sodelovati pri odločanju. In če se v Kidričevem, pa ne toliko na občinskem svetu kot zunaj, v krogu civilne iniciative vedno znova (za)iskri pri vprašanju varovanja okolja, saj tod nihče več nikomur ne verjame, in so zdaj civilni pobudniki segli še na šolski prostor ter županu predlagali, naj po že kar mučnem sprejemanju aktov o združitvi šol in vrtcev prekliče sprejete sklepe in slednjim vrne samostojnost, so na drugem koncu ptujske upravne enote ostali pri bolj posvetnih temah. Pri občinskem praznovanju in denarju, ki naj ga občina nameni za vsesplošno ljudsko rajanje.
Če se v preteklosti v Gorišnici ni spraševalo, od kod in koliko denarja, je župan sklenil stroške letošnjega praznovanja razpoloviti. Kar je že občinske svetnike dodobra vznejevoljilo, še večje ogorčenje je mogoče pričakovati čez dober mesec, ko se bo na prireditvah, druženju starejših, dnevu gasilcev, najmnožičnejši vaški olimpijadi daleč naokoli in nazadnje še na osrednji občinski prireditvi manj jedlo, kot se je v preteklih letih. Občina za občinsko praznovanje namenja 20 tisoč evrov, letos, je odločen župan, bo treba praznovanje pripraviti z manj, nikakor pa ne več denarja, kot je že bilo predlagano. In če so v Kidričevem siti obljub o čistejšem zraku in bi tam želeli nadaljevati lani začeto revitalizacijo nekdanjih gramoznic, da o cestni in drugi infrastrukturni gradnji niti ne govorimo, pa se v Gorišnici dajejo z jedilniki. Kaj in koliko ponuditi udeležencem najrazličnejših občinskih prireditev, da bo volk sit in bo koza ostala cela, se sprašujejo v tej obdravski občini, kjer je vode za zalivanje poljščin dovolj. Le tistih, ki bi še kmetovali, je iz leta v leto manj, vsem pa se po malem zdi, kot še kje tam na Ptujskem polju, da se v občini dela, kot hoče župan, in je največ, kar lahko storijo izbranci ljudstva, svetniški ne, ki pa itak ne zaleže kaj dosti, saj je mogoče občinske seje sklicevati v nedogled, predlagane odloke pa prirejati tako, da nazadnje v nerazumevanju zapisanega omagajo še najbolj vztrajni in uporni.
Da bodo zmogli tuzemske naloge opraviti, kot je treba, se bo seveda jedlo in pilo tudi v Gorišnici in bo za zdaj dovolj hrane tudi povsod naokrog. To, da bi kje kaj dosti ali vsaj toliko kot o pogostitvah, govorili še o kulturnem dogajanju v svojih okoljih ali bog ne daj o občinski podpori vsem tistim, ki v številnih društvih želijo narediti kaj dobrega za širšo skupnost, pač ni v navadi naših svetnikov in ne županov.
SLAVICA PIČERKO PEKLAR
Objavljeno v Večeru, v sredo, 6.6.2012
Zvezdna dolina 