Gramoznice so velik okoljski problem

Odpadkov polne gramoznice so velika ekološka nevarnost, a jih je z ekoremediacijami mogoče vrniti naravi. Boldirjeva jama postaja učilnica v naravi

Če česa, potem črnih odlagališč odpadkov, ki so povečini opuščene gramoznice, Dravskemu polju zagotovo ne manjka. Še pred desetletjem se o usodi opuščenih gramoznic ni dosti govorilo, temveč so ljudje najrazličnejše odpadke, še največkrat nevarne, odlagali prav tja, v jame, katerih dno je prekrivala podtalnica. Z vse bolj urejenim ravnanjem in odvozom odpadkov se zanimanje za tovrstna divja odlagališča odpadkov skoraj ni zmanjšalo, a je vendarle vse močnejše prepričanje ljudi, da je opuščene gramoznice treba zavarovati pred nevarnimi in vsemi drugimi odpadki. Kot kažejo izkušnje, pa zgolj prepovedi ne rodijo sadov, temveč je treba nekdanjim gramoznicam dodeliti nove vsebine, take, ki naletijo na odobravanje ljudi, kar pomeni, da ti v prihodnje tjakaj ne bodo hodili s kupi smeti.

V občini Kidričevo se z vprašanjem črnih odlagališč odpadkov, v kakršna so se z leti spremenile gramoznice, dajejo skorajda iz dneva v dan. Konec pomladi je že kazalo, da bo 15 tisoč ton strupenega mulja iz mariborske čistilne naprave končalo v Bolcarjevi jami v Pleterjah pri Kidričevem, a ker gre za nevarne odpadke, bo mariborska občina zanj morala poiskati primernejšo rešitev. Na srečo, kajti v Kidričevem se dajejo tudi z vprašanjem, kam s skoraj 50 tisoč tonami odpadnih gum, ki jih je v Lovrencu na Dravskem polju skladiščil zasebnik; ta je zdaj ostal brez vseh dovoljenj za nadaljnje delo, po dveh požarih, ki sta po nekdanji lovrenški gramoznici pustošila poleti 2007 in 2008, pa se domačini bojijo še kakšne podobne ekološke nesreče. Kaj torej narediti z gramoznicami, tudi s tisto pri Kungoti, ki je še vedno aktivna in v kateri se ta čas ljudje veselo kopajo, smo povprašali dr. Ano Vovk Korže, ki je pred dobrim letom med domačini požela zanimanje s predlogom, da Boldirjevo jamo s skupnimi močmi spremenijo v učilnico v naravi.

Prenos dobrih praks

“Projekt predlagamo, da bi na ta način pripomogli k dvigu zavesti ljudi, da ne bodo odmetavali odpadkov v gramoznice. Odločili smo se za edukacijsko revitalizacijo gramoznice, s projektom smo seznanili tudi domačine in ti so predlagano rešitev takoj sprejeli za svojo,” pravi dr. Vovk Koržetova. Gramoznice so, ker mnoge niso sanirane, velik okoljski problem občine Kidričevo. Mnoge izkopane jame segajo vse do gladine podtalne vode, kar še povečuje nevarnost za onesnaževanje, in ker ob prenehanju izkoriščanja proda gramozne jame niso bile sanirane, so še danes stara bremena. Narava sama je sicer že sama marsikje poskrbela za zaraščanje gramoznic, a so mnoga območja še vedno velike rane, ki jih je treba sanirati. Z revitalizacijo, torej ponovno oživitvijo ekosistemov v gramoznih jamah, povečamo njihovo samočistilno moč, istočasno pa (lahko) vzpostavimo nove dejavnosti. “Na primeru občine Kidričevo so že opravljeni prvi koraki revitalizacije, s projektom pa bo gramoznica v Strnišču dobila edukacijsko opremo in programe lokalne skupnosti, kar bo omogočalo razumevanje pomena revitalizacije,” napoveduje znanstvenica in doda, da je smiselno k nam prenesti dobre izkušnje iz avstrijskega Gradca, kjer je na podoben način že saniranih nekaj gramoznic, in je bilo torej smiselno izoblikovati skupni projekt s prenosom dobrih praks. “V idejnem načrtu za ureditev gramoznice v Strnišču smo upoštevali interes prebivalcev, ki so ga izkazali na delavnicah. Tako bo okoli gramoznice vodila kolesarska in sprehajalna pot, v prvi vrsti pa bo to svojevrstna učilnica v naravi, ki bo namenjena ne samo domačim izobraževalnim ustanovam, pač pa zanimanje za sodelovanje kažejo tudi Univerza v Gradcu, razvojne agencije, turistična združenja, vsi tisti pač, ki iščejo inovativne pristope za pridobivanje neposrednih izkustev v naravi,” pravi sogovornica in poudarja, da gre za pristop ohranjanja narave ob istočasni rabi prostora na način, da se narava ohranja ravno zaradi organiziranih dejavnosti in skrbi za njo, kar omogočajo ekoremediacije.

Ponovna oživitev se je že začela

Klasične sanacije gramoznic, trdi Ana Vovk Korže, marsikje zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo izpeljane, ljudje se še vedno premalo zavedajo pomena varovanja podtalne vode, ki je prav v gramoznih jamah zelo visoka. “Da bi povečali zavedanje o ranljivosti okolja v gramoznicah, se bo v okviru projekta Revitalizacija gramoznice uporabil pristop ponovne oživitve ali ekoremediacije (ERM) kot proces vzpostavljanja ravnotežja med človekom in naravo na način, da ob upoštevanju naravnih in kulturnih danosti razvijamo novo znanje in izkušnje. Univerza v Gradcu premore izkušnje z raziskovalnimi in aplikativnimi projekti na področju revitalizacij gramoznic, zato je sodelovanje z njihovimi strokovnjaki za nas zelo pomembno. Čezmejne izkušnje so dobrodošle tudi zato, ker v občini Kidričevo urejamo učilnico v naravi, v sosednji občini Starše pa želimo ob podpori čezmejnih izkušenj in v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom začrtati še druge smeri revitalizacij. Iz izkušenj vemo, da so avstrijske gramoznice na novo zaživele z drugo rabo, za nas so znanje in izkušnje avstrijskih partnerjev nepogrešljive pri izvajanju edukacijske revitalizacije v Kidričevem in pri snovanju nove rabe gramoznice v Staršah. Na avstrijskem Štajerskem so bile revitalizacije gramoznic izvedene že v letih 1970 do 2000, in to v smeri izkoriščanja za turistične namene, zdaj si želi graška univerza pridobiti neposredne izkušnje kreiranja učilnic v naravi, kar jim ponuja naša, slovenska stran,” razlaga strokovnjakinja Inštituta za promocijo varstva okolja iz Maribora.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 30.7.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekoko2012073005810313

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: