Le z načrti se ne da ohladiti

Kopanje dovoljeno le v bazenih v Ormožu in na Ptuju, redka naravna kopališča šele načrtujejo

Na širšem ptujskem in ormoškem območju naravnih urejenih kopališč ni, zato se prebivalci v želji po ohladitvi v domačem okolju poslužujejo več alternativ. Ena je kopanje v domačem bazenu, druga v Termah Ptuj ali kopališču Ormož ali pa številnih naravnih vodah, ki jih v teh krajih ne manjka. Že kakšno desetletje pa je zaprto kopališče v Kidričevem, ki je bilo za marsikoga nekdaj edino kopanje. V Talumu investicije za ponovno odprtje v tem času ni na vidiku, ker bi bil velik vložek povezan z iskanjem izvira tople vode, pojasnjujejo v podjetju. Potencial zaradi hitrorastočega športnega turizma v občini sicer zaznavajo, možnosti pa zgolj v okviru iskanja strateškega partnerja.

Terme Ptuj in kopališče Ormož

V slovenski javnosti dobro poznanih Ptujskih toplicah, kjer imajo enega največjih vodnih parkov v Sloveniji, v času glavne sezone dnevno naštejejo okrog tri tisoč kopalcev, ob koncih tednov pa še kakšnih tisoč več. V Termah so zadovoljni, da se doba bivanja pri njih podaljšuje, kar pomeni, da počasi iz tranzitnega turizma prehajajo v stacionarnega. Drugačna je zgodba v sosednjem Ormožu, kjer za kopanje odvzemajo hladno pitno vodo, ki jo morajo ogrevati. Njihove kapacitete so zato na voljo zgolj od sredine junija do konca avgusta oziroma odvisno od dolžine poletja. Za njihove prednosti pri Komunalnem podjetju Ormož kot upravljavcu kompleksa navajajo naravno okolje, dobro gostinsko ponudbo, parkirišče v senci in ugodno ceno (4,1 evra za odrasle in 2,5 evra za otroke od 6. do 15. leta na dan). Ne gre zgolj za lokalno kopališče, veliko gostov prihaja iz bližnje Hrvaške, tudi s Ptuja in od drugod. Domačini pridejo najpogosteje zjutraj in zvečer, zaplavajo in odidejo.

Kopanje prepovedano

Takšne aktivnosti v naravi na Ptujskem in Ormoškem so prepovedane ali pa je početje označeno s tablo na lastno odgovornost. Toda zgolj signalizacija ne zaleže, v času pasjih dni so kopalci povsod, kjer je voda dokaj čista, dostop pa mogoč. Reke so sicer manj obljudene, predvsem Drava in druge, večje. Priljubljeni so Pesnica in “kopališče” pod mostom v Forminu pa gramoznice, zlasti tako imenovana Pleterska jama med Kungoto in Brunšvikom, kjer kopalcev v mirnem okolju, sicer v enem delu še vedno izkopavajo gramoz, ne manjka. “V tej vodi se še nikoli ni nič zgodilo, toda treba je vedeti, kako ravnati pri 36 stopinjah ali več, ko je človek pregret in skoči v vodo, ki je precej hladnejša že tik pod gladino. Pri gramoznicah pa je tako, da nikoli ne veš, kako globoka je jama,” sta nam ob nedavnem obisku pripovedovala mlada kopalca. Bolj kot kopanje je v tej vodni jami prisotno namakanje, na plaži pa se ljudje sončijo, kako drugače zabavajo, nekateri pa imajo že prave piknike. In ker ni ne varnostnikov, reševalcev in ne drugih nadzornikov, zna biti na obrežju včasih že pravo odlagališče odpadkov. Iz lokalnih ustanov so se oglasili v Kidričevem ter ljudi pozvali, naj se ne kopajo, ker je preveč nevarno, in spomnili na nedavni tragičen primer, utopitev mladeniča v Tržcu, tam je prav tako priljubljeno kopališko in ribiško doživetje.

Neizkoriščena zlata jama

Ni jih malo, ki bi si želeli, da se Slovenija zgleduje po Avstriji in naredi potrebne korake za ureditev in legalizacijo. Eden takih je Stanko Skledar iz Podlehnika, ki je pred dvajsetimi leti prevzel upravljanje ribnika v domačem kraju, vložil veliko denarja v ureditev vodne površine in celo plaže, toda bil načrte, kot pravi, primoran ukiniti. “Veliko je bilo polen od domačega okolja, po drugi strani bi potreboval kamion papirjev. Naša voda je čista, pitna, s 27, 28 stopinjami idealna za kopanje, toda tega žal ni mogoče storiti. Osebno poznam gospo Samec iz Gradca, ki se večkrat oglasi pri meni, njen mož pa je postavljal na noge kopališča v gramoznicah po Avstriji. Dejala mi je, da imamo zlato jamo, ki pa je ne izkoristimo,” je povedal Skledar. Tudi druge oblike vodnega turizma je pred časom ukinil, pedalini so šli navzkriž z ribištvom, bilo je veliko prepirov, zato so se vodna kolesa morala umakniti z gladine. Pod vodo je 25 ton rib, kopanja pa ni, tako Skledar, ker ga ne dovoli. To bi si želeli tudi turisti, ki se ustavljajo na poti proti Jadranu, a se je nizozemska družina ob našem obisku smela zgolj sprehajati ob obrežju, edino otroško veselje pa je bilo metanje kamenja v vodo.

Tovrstne načrte imajo še vedno na Trojiškem jezeru, kjer je bilo v sedemdesetih letih kopanje dovoljeno, a se ni obdržalo. Obstajajo načrti za športno-rekreacijski center, predvidena je prenova obstoječega gostinskega objekta z izgradnjo prenočišč, ureditev prostora za kampiranje, zatika pa se pri denarju. Jezero je namenjeno le ribištvu, okrog so speljane sprehajalne poti, urejen je prostor za piknike, ljudje se tam tudi sončijo, kdo pa kdaj skoči v vodo. Občina izvaja projekte ekomelioracij za ureditev jezera in okolice, kaj več pa trenutno ni zmožna.

Ptujsko morje

Še najbližje naravnemu kopališču je Ptujsko jezero oziroma kar Ptujsko morje, kot ga radi imenujejo nekateri. V zadnjih letih se je pričel njegov pospešeni turistični razvoj. Zgrajen je bil velik pomol z marino, organizirana vožnja s turistično ladjo, lani je bil za adrenalinske navdušence odprt prvi park za deskanje na vodi v Sloveniji. Vsak konec tedna se tam kaj dogaja. Julij je bil v znamenju odbojke na mivki, aktualna je vožnja z rancami, avgusta so tekmovanja za Martina Krpana, v deskanju, državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Zelo športno je vzdušje ob vodi in na njej, saj je to edino slovensko jezero z dovoljenjem za plovbo na motorni pogon, tudi dve jadrnici sta na voljo ob vetrovnih dnevih, a čas za kopanje še ni prišel. Se pa med kakšnimi dvesto do tristo dnevnimi obiskovalci med tednom ter celo tisočimi ob sobotah in nedeljah, ne zgolj Ptujčani, ampak tudi od drugod iz Slovenije in tujine, vedno najde kakšen, ki si privošči skok v vodo. Ne nazadnje pri smučanju in “vejkanju” brez tega ne gre. Voda se nam ne zdi umazana, ravno dovolj topla je, se ni pritoževala druščina iz Gorenjske, ki si je privoščila adrenalinske užitke. Marsikdo bi na prvi pogled pomislil, da je plavanje dovoljeno, vendar ni tako in še nekaj let ne bo.

“Prvi pogoj, da pridemo do uradnega kopališča, je drugi kvalitetni razred vode. Meritve so ves čas, zato verjamem, da se bo to v nekaj letih tudi zgodilo. Zato se tudi ukvarjamo s to zgodbo, v zadnjih letih se je namreč precej Ptujčanov navezalo na naše morje. Treba je še naprej garati in delati na dolgi rok. Po mojih ocenah se zgodba po optimističnem scenariju lahko odvije v roku dveh do treh let, no, da čez pet let razglasimo kopališče, je bolj verjetno,” je dejal predsednik BD Ranca Emil Mesarič. Takrat bo kot na pravem morju, še dodaja, le sol si bodo ljudje morali prinesti s seboj.

UROŠ GRAMC

Objavljeno v Večeru, v sredo, 1.8.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekvec2012080105811532

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: