Pridelali le četrtino običajne letine medu

Lani so slovenski čebelarji pridelali okrog 2500 ton medu, letos pa ga zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer in čebeljih bolezni pričakujejo zgolj približno 500 ton. Slovenski čebelarji se zato upravičeno bojijo vnovične poplave tujega, manj kakovostnega in cenenega medu na trgovskih policah.

Tudi eden izmed največjih slovenskih in evropskih čebelarjev Janez Pislak iz Apač v občini Kidričevo trdi, da je letošnje leto eno najslabših v zadnjih 50 letih, saj so zaradi neugodnih vremenskih razmer pridelali le četrtino običajne količine medu, pri pridobivanju matičnega mlečka pa je bila letina glede na 50-letno izkušnjo povprečna.

Kje so vzroki za eno najslabših letin v zadnjega pol stoletja?

„Vzroki segajo že v lanski september, saj zaradi previsokih temperatur čebele niso mirovale kot sicer, da bi se pripravile na zimo, ampak so se preveč izčrpavale. Zaradi tega so zimo dočakale v slabem fizičnem stanju. Za čebele neugodno vreme se je nadaljevalo tudi v letošnjem januarju, saj so bile temperature daleč previsoke. Zaradi tega so se začele zbujati in – misleč, da je na pragu pomlad – začele zalegati. Sledil je nadpovprečno hladen februar, saj so bile temperature več dni okrog 20 stopinj pod ničlo. Celih 16 dni temperature niti čez dan niso narasle nad ničlo, zato so se čebele spet čezmerno utrujale, da so v panju obdržale za preživetje potrebnih 30 stopinj C. Pa tudi od marca naprej je bilo vreme zelo neugodno. Slana v aprilu je vzela skoraj vso že cvetočo akacijo, zato akacijevega medu letos skorajda ni. V juniju, ko je cvetel kostanj, je bilo nekaj dni veliko prevroče, nato pa je sledila hitra ohladitev, tako da čebele spet niso mogle normalo na pašo. Vrhunec vsega pa se je zgodil po kostanjevi paši, saj so zaradi dolgotrajne suše vse druge paše dobesedno prenehale, tako da moramo še zdaj čebele dohranjevati, da lahko preživijo. Zaradi vsega tega smo letos čebelarji pridelali le okrog četrtino običajnega letnega povprečja količine medu. Po moji oceni je to že peto slabo leto za čebelarje v zadnjih 50 letih.“

Kako pa ocenjujete zdravja čebel?

„Po mojem je veliko preveč primerov okužbe z ameriško čebeljo gnilobo, ali kot pravijo čebelarji, z ameriško čebeljo kugo. Menim, da je vzrok za to predvsem slaba strokovna usposobljenost čebelarjev. Poleg tega zadnje čase dela vse večjo škodo tudi čebelja varoza. Tako ostaja veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo s čebelami letošnjo zimo. Čebelarji, ki se preživljamo s tem, si odmiranja živali preprosto ne smemo in ne moremo privoščiti, zato stanje v posameznih panjih redno spremljamo tudi od blizu, z mikroskopom. Če ob pojavu bolezni ne ukrepaš pravočasno, je lahko za čebele prepozno.“

Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so zaradi omenjenih vzrokov v nekaterih regijah tako rekoč brez medu, v treh, kjer so imeli kratko sezono paše, pa je pridelek več kot polovico manjši kot sicer. Medu ni, so samo stroški za vzdrževanje čebel. Lani so slovenski čebelarji pridelali okrog 2500 ton medu, letos pa ga pričakujejo zgolj približno 500 ton, trdi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, zato se upravičeno bojijo vnovične poplave tujega cenenega medu na trgovskih policah.

Najakutnejše težave v tej panogi slovenski čebelarji že predstavili ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki jim je obljubilo, da bodo poskušali rešitve poiskati do konca tega leta. Čebelarji ob tem izpostavljajo, da njihove zahteve in prošnje nimajo finančnih posledic; z nekaterimi manjšimi spremembami zakonodaje želijo le razmere za normalno delo. Še vedno namreč ostajajo odprta številna vprašanja, ki jih čebelarji ministrstvu zastavljajo že vrsto let, ostajajo pa brez odgovorov ali pa so ti pavšalni in nedorečeni, opozarjajo. Odprto ostaja vprašanje glede nadaljnjih postopkov pri oblikovanju nacionalnega programa zaščite kranjske sivke in čebelarskega inštituta, glede izvajanja koncesije javne gospodarske službe v čebelarstvu, registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida. Čebelarji ne vedo niti, kdo je odgovoren za napačna strokovna navodila v lanskem programu varoza, odprto ostaja vprašanje reševanja hude gnilobe in problematike medveda. Čebelarji izpostavljajo pobude za pridobitev sredstev iz sklada za naravne nesreče zaradi izgub čebel, opozarjajo na nujnost, da postane Slovenija nosilka izvorne rodovniške knjige za kranjsko sivko v EU, obenem pa predlagajo, da bi bila vsa čebelarska društva uvrščena med društva, ki delujejo v javnem interesu. A o vsem tem kdaj drugič.

Apače, 11.9.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/pridelali-le-cetrtino-obicajne-letine-medu

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: