Tovornjaki noč in dan uničujejo moje živce in hišo

Skoraj nova, le pet let stara hiša Srečka Pšeničnika, ki stoji tik ob poljski cesti, zgolj nekaj sto metrov od lovrenške gramoznice, je zaradi tresljajev težkih tovornjakov, ki ob vikendih vozijo po njej dan in noč, začela pokati; živci popuščajo, nihče pa ne ukrepa.

Ves potrt me je Srečko pričakal pred svojo hišo na Lovrenški cesti 12 in mi začel razkazovati od tovornjakov uničeno dovozno cesto tik ob hišni ograji. Pa sva se oba hitro morala umakniti na dvorišče, saj je ravno tedaj, bilo je v petek nekaj pred poldnevom, po razmočeni in blatni cesti od lovrenške gramoznice pripeljal tovornjak, do vrha naložen z lomljencem, ki so ga pred dnevi vozili z območja, kjer te dni poteka sanacija železniške proge Pragersko–Cirkovce–Kidričevo.

„Poglejte, tako vozijo mimo moje hiše težki tovornjaki ves dan, ob vikendih pa tudi vso noč, da se trese vsa hiša, grozno je, verjemite, ni za zdržati. Že prej so bile občasno težave s tovornjaki, ki so po vse dneve vozili v bližnjo gramoznico odpadne gume. In že tedaj so nam na Občini Kidričevo obljubili, da bodo položili asfalt. Namesto tega pa sem sredi poletja dobil novo pošiljko teh težkih kamionov. V začetku junija so začeli voziti material, ki ga odvažajo zaradi sanacije železniške proge. Najhuje je ob koncu tedna, saj nepretrgoma vozijo od petka do nedelje dopoldne, podnevi in vso noč. Pred kakšnimi tremi tedni, ko je bilo vse suho, je bila hiša polna prahu; nekajkrat sem poklical policijo, saj je bilo stanje nevzdržno, saj se niti videli nismo med sabo; pa niso prišli, da bi si ogledali nevzdržno situacijo in ukrepali. Zato mi je preprosto počil film. Na cesto pred svojo hišo sem protestno postavil svoj osebni avtomobil, da so morali ustaviti.“

Kako so na to reagirali vozniki tovornjakov?

„Nič stali so, v slabe pol ure, kolikor sem zaprl cesto, se je od moje hiše do glavne ceste, od koder so prihajali, nabralo 18 tovornjakov, do vrha naloženih z materialom od železnice. In dosegel sem le to, da od takrat naprej cesto škropijo z vodo; poglejte, tam ob robu poljskega križišča je star gasilski avtomobil, s katerim vsakih nekaj ur poškropijo cesto, da nas vsaj prah ne duši več. Mimo hiše pa vozijo še naprej.“

Kaj pravijo na Občini Kidričevo? Ali ste jih poklicali, so vam pomagali?

„Tudi na občino sem klical, ne enkrat, vsaj petkrat, a ker ni nič zaleglo, tovornjaki pa so vozili še naprej dan in noč, sem jim pred tremi tedni napisal protestno pismo. Pa mi do danes niso niti odgovorili. Očitno za težave svojih občanov nimajo časa. A moji živci so pri koncu, moje zdravje je na nitki. Tu so papirji, zaradi teh prekletih tovornjakov, njihovega hrupa in tresenja se že dober mesec dni zdravim na ormoški psihiatriji. Redno dobivam pomirjevala, a ker tudi to ni pomagalo, saj zaradi nočnega ropota in tresenja nisem mogel zaspati niti minuto, so mi podvojili odmerek. Pa še zdaj se včasih prebujam, tako da sploh ne vem več, kaj naj naredim. Oba z ženo sva čisto na koncu.“

S Srečkom se sprehodiva po nekaj let stari hiši, vmes pa mi pokaže številne razpoke:

„Hiša je skoraj nova, saj sva jo zgradila pred petimi leti na popolnoma ravnem terenu. Pa si oglejte zdaj te razpoke, to pokončno, pa to dolgo ob stranski steni. Tam zunaj ob vhodnem obokanem vetrolovu so kar štiri velike. Strah me je, da se bo hiša porušila. Pa bi lahko bilo drugače. Od glavne ceste Kidričevo–Lovrenc do moje hiše je le okrog 150 m, in če bi na to cesto položili gramozni tampon, nato pa asfaltno prevleko, bi bilo zagotovo vsaj manj tresenja tal, bilo bi bolj znosno in manj nevarno.“

Od gramoznice mimo hiše spet pripelje tovornjak, naložen s kamnitim sekancem, zato sogovornika vprašam, ali ni dejal, da vozijo odpadni material iz železnice v gramoznico, zdaj namreč vidim, da ga vozijo ven, nekam drugam.

„Ja, saj tudi jaz vidim isto in sem zelo presenečen, tako da ne vem več, kaj se dogaja. Dobra dva meseca so ta material, taisti sekanec od železniške proge vozili v gramoznico, v tisto, kjer so odpadne gume, zdaj pa vidim, da so ga začeli odvažati. Prav smešno je že vse skupaj, kajti še prejšnji tovornjak je vozil drobljenec v jamo, ta pa ga vozi ven, vse skupaj je že prav čudno – eni vozijo noter, drugi ven. Mene pa tako in tako o tem nihče ne obvešča, res ne vem, kaj se dogaja. To je za znoreti! Ali bom moral spet vse dneve prenašati hrup in to prekleto tresenje tal, oni pa se bodo delali norca iz mojih živcev?“

Lovrenc na Dravskem polju, 11.9.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/tovornjaki-noc-in-dan-unicujejo-moje-zivce-in-hiso

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: