Ognjena ruleta lahko uniči Talum

Če zagorijo gume, ki jih je pod daljnovode nakopičilo podjetje AP lastnika Albina Brencla, lahko to v najslabšem primeru pomeni zaprtje tovarne Talum v Kidričevem in izgubo 1000 delovnih mest

Leta 2006 je podjetje Albin Promotion iz Majšperka – Brega pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum na drobilniku. Z njimi naj bi napolnilo opuščeno gramoznico pri Lovrencu na Dravskem polju, jih prekrilo z zemljino in tako gramoznico saniralo. V drugi polovici julija je geodetsko podjetje Samobor in Ilec naredilo tahimetrično izmero dejanskega stanja in ugotovilo, da se na območju gramoznice trenutno nahaja 107.060 kubičnih metrov izrabljenih gum v takšni ali drugačni obliki. Od tega kar 79.365 kubičnih metrov gum ni prekritih z gramozom. Sredi junija je podjetju Albin Promotion (AP) prenehala pravica skladiščenja izrabljenih gum na območju gramoznice. Oktobra je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, podjetju AP ponovno izdalo odločbo z ukrepoma: odmakniti odpadne gume od vodov električnega omrežja za najmanj 15 metrov tlorisne razdalje v 15 dneh in do 31. januarja naslednje leto odstraniti vse izrabljene gume s te lokacije. Veliko nevarnost za obratovanje tovarne Talum predstavljajo gume, ki še vedno ležijo pod daljnovodi. Kupe gum pod daljnovodi naj bi AP le razmaknil in tako znižal. A kot nam je povedal Milan Žumbar, skrbnik za energetiko v Talumu, to nikakor ne zmanjšuje tveganja in lahko ponovni požar v najslabšem primeru uniči tovarno Talum. Grožnjo je pokazal že prvi požar Zanimivo je, da je Eles podjetju AP leta 2006 sicer izdal soglasje, da lahko umesti deponijo pod daljnovode. Vendar je že prvi požar 12. avgusta 2007 pokazal, da lahko gre za zelo nevarno igro z ognjem, saj lahko v skrajnem primeru to pomeni ogroženost napajanja z elektriko za tovarno Talum in za ogromno škodo. A ta požar je bil zelo omejen, saj so ga gasilci iz Taluma in okoliških gasilskih društev zelo hitro obvladali. Povsem nekaj drugega je bil požar 16. julija 2008. Takrat so kupi gum zagoreli v vsej svoji silovitosti in pristojni so se začeli zavedati dejanske nevarnosti, ki jo deponija predstavlja za tovarno Talum. Med požarom so namreč morali izklopiti daljnovoda Cirkovce-Kidričevo 2 in Cirkovce-Formin. “Za napajanje Taluma služijo štirje daljnovodi, tako da takrat ni bilo motenj pri oskrbi tovarne z elektriko,” pojasnjuje Žumbar. “Če pa bi se požar razširil do te mere, da bi morali izvesti še dodaten varnostnih izkop, pa bi to pomenilo, da bi se Talum moral omejevati z odjemom. Zadnji ogled deponije je Talum opravil s podjetjem Vargasal 9. julija. Takrat smo ugotovili, da so odpadne gume skladiščene skoraj na celotni površini deponije, česar v času drugega požara še ni bilo. Višina gum na nekaterih mestih pod faznimi vodniki je bila po našem mnenju zunaj dovoljenih razdalj. Zato smo na Eles poslali zahtevo za strokovni pregled in izmero varnostnih višin. Eles je to opravil in podjetju AP izdal odločbo, da mora umakniti gume v enem delu v celotnem koridorju daljnovodov.” Ravno v tem pa je velika grožnja za Talum. Če bi namreč gume zagorele, bi bilo po mnenju strokovnjakov v Talumu in Elesu ogroženo napajanje Taluma. “Takrat, ko se je razplamtel večji požar, so bile gume v jami, torej pod nivojem tal. Gasilo se je tudi z zasipavanjem jame z zemljino. AP je deponijo razširil tudi izven jame, torej nad nivojem tal. Če torej pride do požara, gašenje z zasipavanjem z zemljino, ki je najbolj učinkovito in ekološko najbolj sprejemljivo, ni mogoče. Poleg tega so bile leta 2008 gume samo pod enim daljnovodom, sedaj so pod vsemi. To pa pomeni, da bi morali v primeru večjega požara izklopiti vse štiri daljnovode, še posebej, če bi se požar razplamtel tam, kjer so gume naložene nad nivojem tal. V tem primeru bi napajanje potekalo po 110-kilovoltnem daljnovodu Cirkovce-Kidričevo 1 in daljnovodu Kidričevo-Breg, ki potekata izven deponije. Oba daljnovoda sta starejše izvedbe in imata najmanjšo kapaciteto prenosa; v najbolj neugodnih vremenskih pogojih vsak po 90 MW. V primeru okvare na katerem od daljnovodov bi bilo napajanje Taluma zelo ogroženo.”

Gum ne namerava odstraniti

Kaj se zgodi, če Talumu zmanjka elektrike? Žumbar odgovarja, da bi bilo to usodno: “Talum ima takšen način proizvodnje, da je elektroliza za pridobivanje aluminija lahko izklopljena največ dve uri. V primeru, da bi bili odvisni od daljnovodov, ki ne tečeta čez deponijo, bi ta zadostovala le v idealnih pogojih. Peči delujejo na temperaturi 980 stopinj Celzija. V primeru izpada električne energije bi se začele ohlajati. Ko se talina v peči strdi, je ni mogoče več odtaliti na klasičen način, torej z električnim tokom. V tem primeru bi morali ugasniti celotno elektrolizo, razbiti peči in zagotoviti ogromna sredstva za nov zagon proizvodnje. Približni strošek za eno peč je okoli 150.000 evrov. Peči pa je 160. Zraven tega stroška je še seveda izpad proizvodnje aluminija. Gašenje tako ogromnega požara bi verjetno trajalo več dni. Zmanjšana moč napajanja bi lahko pomenila v najboljšem primeru konec proizvodnje vsaj polovico elektrolize.” Obnova peči bi torej stala vrtoglavih 24 milijonov evrov, kar bi po vsej verjetnosti pomenilo bankrot tovarne in konec proizvodnje aluminija na tem območju. “Menim, da je že bila napaka narejena takrat, ko je bilo izdano soglasje, da se deponija lahko umesti pod daljnovode. Verjetno je bilo soglasje izdano za neko omejeno količino gum in pod predpostavko, da bi se sproti drobile in zasipavale z zemljino. Sedaj so razmere povsem drugačne in za tovarno zelo nevarne. Zraven te nevarnosti bi tak požar pomenil pravo ekološko katastrofo za širše področje,” še pravi Žumbar. Včeraj smo po telefonu poklicali tudi Albina Brencla in ga povprašali, zakaj gum ne odstrani izpod daljnovodov. Odgovoril nam je na kratko: “Ker za to nimam nobenega dovoljenja. Inšpektor si je sam kriv, da so gume tam, kjer so. Dokler ne bom ponovno dobil dovoljenja za predelavo gum, jih ne bom odstranil.” Potem nam je dejal, da je na sestanku, in odložil telefon.

SLAVKO PODBREŽNIK

Objavljeno v Večeru, v soboto, 10.11.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012111005848461

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: