Minili so časi, ko se je lahko gradilo, kjer je kdo želel

Svetniki občine Kidričevo so novo delovno leto pričeli z izredno sejo, na kateri so potrdili stališča do pripomb na dopolnjen osnutek in okoljska poročila za občinski prostorski načrt, potrdili pa so tudi dokumentacijo in investicijski program za 2. fazo ureditev vaškega centra Cirkovc.

Kot je na omenjeni seji v ponedeljek, 14. januarja, poudaril kidričevski župan Anton Leskovar, je skrajni čas, da občinski prostorski načrt končno sprejmejo tudi v tej občini, saj se postopek sprejemanja tega pomembnega prostorskega dokumenta vleče že več let: „Postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta v naši občini poteka že vse od leta 2008, zato je skrajni čas, da ga končno sprejmemo. Na to poleg naših občanov čakajo tudi nekateri investitorji, poleg tega pa tudi lastniki črnih gradenj, saj bo prostorski načrt dopustil možnost legalizacije precejšnjega dela črnih gradenj. Ker gre resnično za pomemben in nujen dokument, sem že na zadnji redni seji obljubil, da bomo o njegovi vsebini podrobneje razpravljali in odločali na izredni seji, takoj po novem letu, zato sem sklical izredno sejo,“ je še dejal župan Leskovar.

Usklajevalka predloga občinskega prostorskega načrta, občinska strokovna sodelavka Mojca Meško je dodatno pojasnila, da je bila javna razgrnitev dopolnjenega OPN in okoljskega poročila v prostorih Občine Kidričevo od 21. novembra do 21. decembra lani, vmes pa so 10. decembra opravili še javno obravnavo v prostorih osnovne šole. Odziv med občani ni bil najboljši, kljub temu pa so na dopolnjen predlog OPN prejeli 24 pisnih pripomb in jih v veliki meri tudi upoštevali; po trditvah Meškove so bile zavrnjene le tiste, ki so bile v nasprotju z zakonodajo ali drugimi veljavnimi akti. Nezadovoljstvo zaradi slabe udeležbe in nezadovoljiv odziv občanov v javni razpravi in obravnavi v prostorih šole je izrazil tudi svetnik Milan Fideršek. Poudaril je, da gre za temeljni prostorski akt občine, ki bi moral biti že zdavnaj sprejet, saj se postopek vleče že več kot pet let, kajti minili so časi, ko se je lahko gradilo, kjer je kdo pač hotel in kako je zmogel. Zaradi slabega odziva med občani je bil zaskrbljen tudi Andrej Napast, ki ga je motilo tudi dejstvo, da v predlogu OPN ni predvidena oziroma dovoljena gradnja na širšem območju Lovrenca na Dravskem polju, češ da gre za poplavno območje, in se vprašal, zakaj je bil potem zgrajen zalogovnik visokih voda v Medvedcah, ali ta ni učinkovit. Svetnik Zoran Žunko pa je bil precej kritičen predvsem do neučinkovitih državnih ustanov, ki so pri odločanju o prostorskih spremembah zelo počasne, poleg tega pa tudi toge in neprilagodljive dejanskim razmeram na terenu. Počasnost države in resornega ministrstva je bila moteča tudi za Jožeta Medveda, birokratsko togost in neživljenjsko odločanje pa je podkrepil s svojim primerom, saj ima tik ob svoji hiši okoli 100 m dolg in le 1,5 m širok pas zemljišča, na katerem zaradi ozkega pasu ne more ničesar zgraditi, kljub temu pa mora zanj plačevati nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče. Več kot 15 let se že neuspešno trudi, da bi zadevo uredil s spremembo namembnosti zemljišča, a do sedaj je vedno naletel le na gluha ušesa. Tudi on je opozoril, da imajo v Lovrencu veliko zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, vendar naj bi bila po novem nezazidljiva, kljub temu pa naj bi njihovi lastniki zanje morali plačevati NUSZ, kar ni pošteno. Poleg tega pa negativno vpliva na razvoj vasi, saj odvrača mlade družine.

Svetnik Franc Planinšek pa je opozoril tudi na nemogoča določila izvedbenih pogojev, predvsem na določila o gradnji hiš, na nesprejemljivost ravnih streh in predvidene naklone streh. A Karel Šrot iz Geodetskega zavoda Celje, ki je OPN pripravljal, mu je vljudno pojasnil, da je vse zapisano v skladu z veljavno zakonodajo in da so ponekod dopuščene tudi določene tolerance; če pa so nekatere zadeve resnično nesprejemljive, pa lahko z dodatnimi in drugačnimi predlogi na spremembo vplivajo le občinski sveti oziroma svetniki, vendar morajo biti tudi vse njihove odločitve v skladu z veljavnimi predpisi.

Da je v primeru priprave OPN občina prehitro klonila pred odločitvami države, je menil tudi Anton Habjanič, saj je med posameznimi določili ugotovil precejšno neskladje, poleg tega pa se tudi njemu zdi nesprejemljiva popolna prepoved novogradenj v urbanih naseljih, kjer je ob obstoječih hišah še dovolj zemlje za novogradnjo potomcev, saj to mlade dejansko odvrača in jih sili, da odhajajo iz vasi v mesta. Po vnovičnem pojasnilu župana Antona Leskovarja, da so o vseh 24 prejetih pripombah na OPN odločali izključno odgovorni na ministrstvu in ne v občini, kjer za to niso pristojni, pa so z večino glasov stališča občine do pripomb javnosti na dopolnjen osnutek in okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt vendarle potrdili.

Po krajši razpravi so nato brez posebnih težav potrdili še dokument identifikacije investicijskega projekta in nato še investicijski program za drugo fazo ureditve centra Cirkovc. Kot je pojasnil župan Anton Leskovar, je omenjena investicija, na katero se že lep čas pripravljajo, ocenjena na dobrih 437.000 evrov, pri čemer naj bi iz občinskega proračuna zagotovili dobrih 273.000 evrov, okoli 164.000 evrov pa pričakujejo iz državnega razpisa za ureditev vaških jeder (ukrep 322). Milan Fideršek in Zoran Žunko sta menila, da je dokončna ureditev vaškega jedra Cirkovc nujno potrebna, saj se tudi ta občinski projekt vleče že več let; Žunko je celo spomnil, da so bila sredstva zanj že trikrat rezervirana, a so bila zaradi raznih vzrokov potem vedno porabljena v druge namene, Anton Habjanič pa je bil nekoliko skeptičen le do ocenjene vrednosti naložbe. Menil je namreč, da je ta preveč napihnjena, oziroma precenjena, saj gre le za gradnjo in asfaltiranje krožišča in parkirišč, zato mu ni jasno, zakaj je gradnja asfaltnih površin tako draga. Pojasniti velja, da v drugi fazi ureditve vaškega centra Cirkovce načrtujejo ureditev osrednjega trga v velikosti 160 m2, kjer bodo lahko v bodoče potekale vse pomembnejše vaške prireditve, poleg tega pa še ureditev parkirišč v neposredni bližini pokopališča in servisno cesto severovzhodno od trgovine Mercator, ob vsem tem pa naj bi poskrbeli tudi za ureditev prometne varnosti na tem območju.

Kidričevo, 18.1.2013

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/minili-so-casi-ko-se-je-lahko-gradilo-kjer-je-kdo-zelel

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: