Mimo Rojkovih ali ob železnici?

Zaradi ukinitve železniškega prehoda v Pongrcah na progi Pragersko-Ormož je treba na novo urediti cestne povezave. Predlagana trasa ceste poteka tik ob družinski hiši, a bi, kot dokazujejo domačini, lahko izbrali ustreznejšo

Oktobra leta 2001 je strokovna komisija za potniški promet pri takratnem ministrstvu za promet, direkciji za železniški promet, pri ogledu nivojskega železniškega prehoda v Pongrcah na progi Pragersko-Ormož sprejela sklep, da se ta “ukine pogojno z ureditvijo povezovalne ceste do prehoda Šikole. Povezovalna cesta naj bi potekala nizvodno ob desnem bregu Framskega potoka z navezavo na obstoječo lokalno cesto. Komisija smatra predlog kot optimalen, z ozirom na predvideno gradnjo drugega tira, kar ob upoštevanju rezervata 12,5 metra levo in desno od osi tira onemogoča gradnjo ceste med nivojskim prehodom Šikole in Pongrce neposredno vzdolž desne strani proge”, se glasi sklep, ki zdaj mnogim v naselju Pongrce ne da spati.

Izdali so jim vsa dovoljenja

“V času sprejemanja projektne do­kumentacije še nisva bila lastnika parcele in zato tudi ne stranki v po­stopku. Septembra 2008 sva od UE Ptuj dobila gradbeno dovoljenje za novogradnjo stanovanjske hiše, že julija pa tudi soglasje občine Kidri­čevo, da lahko hišo postaviva bližje k obstoječi cesti. Takrat nama nihče ni niti namignil, daje tukaj predvide­na gradnja nove ceste, ki bo speljana na južni in zahodni strani naše hiše. Ko sva se kasneje obrnila na občino Kidričevo, nama tam niso znali povedati, kje točno bo potekala cesta. Zato sva se februarja 2009 obrnila na Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kjer so dejali, da je bilo delovno gradivo državnega prostorskega načrta (DPN) na ptujski mestni in občini Kidriče­vo večkrat v usklajevanju, dopolnjeni osnutek tudi javno razgrnjen februar­ja 2008, in da jih občina Kidričevo ni obvestila o gradnji najine hiše, kakor tudi naju ne o gradnji ceste. V dopisu so nama zagotovili, da bo predvidena cesta projektirana devet metrov od obstoječe ceste proti jugovzhodu, na­črtovana razlika v višini stare in nove ceste pa da znaša 80 centimetrov. Pred hrupom naj bi izvedli aktivno ali pasivno zaščito. S to rešitvijo sva se sprijaznila. Ker nisva bila stranki v postopku, naju nikoli o ničemer niso obveščali. A oktobra 2012 sva prejela vabilo na parcelacijo najine parcele. Predvidena cesta bi naj posegala v naš vrt, kjer imamo položen sistem ogre­vanja. Naenkrat sva postala stranki v postopku in tako bila avgusta letos s strani direktorata za prostor mini­strstva za infrastrukturo in prostor pozvana, da lahko sodelujeva v po­stopku za izdajo gradbenega dovo­ljenja, kjer smo vsi vabljeni v sklepu zapisali, da nasprotujemo izdaji gradbenega dovoljenja, saj smo ugotovili, da je predvidena cesta neracionalna ter da ima država svoja zemljišča, kjer jo lahko zgradi v cenejši in krajši va­rianti,” razlagata Romana in Gregor Rojko iz Pongrc.

Zakaj ne cesta ob železnici?

“Jeseni smo krajani, ki se nas dotika gradnja povezovalne ceste Šikole-Pongrce, na občino Kidričevo na­slovili dopis, v katerem navajamo razloge, zaradi katerih se zavzema­mo za drugačno rešitev in navezavo, ki bi potekala ob železniški progi in skozi del naselja Pongrce. Omenjena varianta se kaže kot precej cenejša, saj ne vključuje dvojnega ovinka in za to prilagojenega novega mostu, cesta je veliko krajša in poteka po zemljiščih, ki so v veliki meri v državni lasti in torej ne bo potreben odkup naših ze­mljišč, traktoristom bi ostal obstoječi dovoz na polja s sedanjim mostom ter traktorska pot do večine zemljišč, ki se nahajajo ob Framskem potoku, za dostop s kmetijskih zemljišč na lokal­no cesto bi bilo treba zgraditi bistve­no krajšo obljubljeno cesto le vzdolž železniške proge. Domačini bi imeli krajšo pot do šole, cerkve in pokopa­lišča v Cirkovcah. S staro rešitvijo po DPN bi nekaj hiš pridobilo slepo ulico in s tem večjo varnost, a gledano z vidika varnosti, je treba gledati na vse krajane in uporabnike ceste,” so v dopisu zapisali krajani Šikol, Pongrc, Jablan, Stražgonjce, Gaja.

“Družina Rojko nas je februarja 2009 seznanila s težavami, takrat so predstavniki Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infra­strukturo stopili v stik z njima in se celo dogovorili o višini odškodnine zaradi posega v njuno zemljišče. Pri izdelavi dopolnjenega katastrskega elaborata, ki je sestavni del projek­ta za gradbeno dovoljenje povezo­valne ceste, sta bila tudi vključena v postopek. Res je v času projektira­nja omenjene ceste prišlo do nestri­njanja s traso, krajani so želeli cesto vzporedno ob železniški progi, kar pa zaradi varovanja koridorja drugega tira ni bilo možno. Novembra 2009 je bila tudi usklajena vsebina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice na ze­mljiščih, ki so predvidena za gradnjo povezovalne ceste, in razen štirih la­stnikov zemljišč je preostalih 201astnikov to podpisalo in tudi prejelo plačilo. Ker bi nova cesta na določe­nem delu posegala zunaj zemljišča, sprejetega v DPN, nimamo pravne podlage za pridobitev zemljišč, ki jih stranke ne bi želele prodati. Glede očitkov o sestavi takratne komisije za nivojske prehode na podlagi od­ločbe takratnega ministra, češ da je bil njen član tudi domačin, takrat za­poslen na ministrstvu, iz dela naselja, ki bo po izgradnji slepa ulica, pa lahko dodamo, da sta bila člana ko­misije tudi predstavnika lokalne sku­pnosti in občine, sklep o poteku ceste pa je bil sprejet soglasno, s čimer je bilo tudi ugodeno zahtevam krajev­nega odbora Pongrce in občine Kidri­čevo,” pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor in dodaja­jo: “Izdelana je projektna dokumen­tacija, odkupljena večina zemljišč, izbran izvajalec, projekt je sofinan­ciran s strani evropske skupnosti in mora biti zaključen do leta 2015. Va­rianta rešitev je res pokazala, da bi cesta, speljana ob potoku, stala 414 tisoč evrov, naša predlagana in spre­jeta pa je vredna 638 tisoč evrov, a gre samo za hipotetično cenejšo rešitev, saj je varnost cestnega prometa po DPN bistveno večja.”

Odgovarjajo, da niso vedeli

Na občini Kidričevo dodajajo: “Mi smo soglasje za odmik od ceste izdali no­vembra 2008, uredba o DPN je bila sprejeta junija 2009. Natančnih načr­tov nismo poznali, vse dokler nismo na terenu ugotovili, da obstaja hiša, ob kateri bo potekala nova obvozna pot. S to potjo se ne strinjajo niti preostali kra­jani, zbrali so podpise, organizirala pa seje tudi skupina občanov, ki zagovarja sprejeto rešitev. Na kratko, ponavlja se zgodba, ki smo ji priča tudi v primeru železniškega postajališča Cirkovce.” “UE Ptuj je gradbeno dovoljenje Gregorju in Romani Rojko izdalo 12. septembra 2008. Po odloku o prostorskoureditve­nih pogojih za območje občine Kidri­čevo in po prostorskem planu občine Kidričevo se je območje gradnje naha­jalo v poselitvenem območju, iz gra­fičnega dela prostorskega načrta pa ni (bilo) razvidno, da je na območju gra­dnje predviden sprejem lokacijskega načrta,” svojo izdajo gradbenega dovo­ljenja Romani in Gregorju Rojku razla­gajo na ptujski upravni enoti.

Zakaj zavajanje?

“Nama so vsa pretekla leta odgovorni zatrjevali, da nisva stranki v postopku, vanj so naju vključili komaj septembra 2012, o kakršnikoli odškodnini se nismo nikdar pogovarjali. Na občini Kidričevo pa so, čeprav zdaj trdijo drugače, za najin problem že dolgo vedeli. Predlagana trasa ceste je bolj nevarna, brez pločnika in kolesarske steze,” poudarjata Rojkova iz Pongrc, ki sta vse bolj prepričana, da so ju pristojni načrtno zavajali.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 4.1.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014010405989838

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: