Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče zadevo ustavilo

Potem ko so leta 2006 v gozdu pri Kidričevem našli ostanke kosti domnevnih žrtev povojnih pobojev v taborišču Šterntal in ko so v zvezi s tem leta 2009 pričeli prvo povojno preiskavo zoper 85-letnega Martina Štorglja, nekdanjega člana OZNE, smo izvedeli, da je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov zadevo ustavilo.

Očitno je preiskava povojnih pobojev v nekdanjem taborišču Šterntal v Kidričevem, ki je bil od leta 2006 do 2010 osrednji medijski dogodek, na mrtvi točki, saj zadnjih nekaj let o tem ni bilo slišati ničesar. Kot da nikogar ne zanima, kako se je ta nekaj časa tako razvpit sodni proces nadaljeval, ali je že bil končan in kakšen je bil njegov morebitni sodni epilog.

Naj spomnimo, da se je leta 2009 po dveh neuspelih poskusih sicer začela predkazenska preiskava povojnega dogajanja v taborišču Šterntal pri Kidričevem, kjer naj bi poleti leta 1945 zagrešili do 100 zunajsodnih pobojev. Dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo je bil osumljen tedaj 85-letni član lokalne Ozne Martin Štorgelj, ki naj bi pri usmrtitvah sodeloval kot vodja nekdanje jugoslovanske varnostne službe Ozna na ptujskem območju. Zaradi tega so osumljenca na ptujskem sodišču zaslišali že dve leti pred tem, a se je sam izrekel za nedolžnega, preiskava pa je bila zaradi pomanjkanja podatkov dvakrat zavrnjena.

Preiskava se je začela leta 2009

Tedanji vodja ptujskega okrožnega tožilstva Milan Birsa, ki je sedaj že v pokoju, je pojasnil, da se je preiskava po pritožbi na mariborsko višje sodišče začela 19. junija 2009, s tem pa je bil dan tudi povod za izkop trupel. Z izkopom so sicer našli posmrtne ostanke vsaj 20 žrtev, med njimi tudi žensk. Osumljenega Martina Štorglja pa naj bi bremenila sodelovanja pri pobojih tudi izjava nekega očividca.

Po besedah vodje tedanje policijske akcije Sprava Pavla Jamnika je bilo dokazov “kar nekaj”, na podlagi česar je bilo mogoče tudi sestaviti ovadbo. Imena priče zaradi interesa preiskave niso želeli razkriti. Preiskava proti Štorglju naj bi sicer trajala že dlje časa, na osnovi ugotovitev pa naj bi se začel prvi proces v zvezi s povojnimi poboji v Sloveniji.

In ker o omenjenem sodnem procesu že nekaj let ni bilo slišati prav nič, smo se prejšnji teden ponovno obrnili na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, ki ga od lanskega julija vodi višja državna tožilka Dijana Šeruga Sagadin.

Štiri leta zahtev, tožb, pritožb …

O tem primeru nam je pojasnila: „Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je 11. septembra 2006 na Okrožno sodišče na Ptuju vložilo zahtevo za preiskavo zoper eno osumljeno osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Preiskovalna sodnica je 11. junija 2007 izrazila nestrinjanje z zahtevo za preiskavo, zato je o tem odločal izvenrazpravni senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je 10. oktobra 2007 zavrnil zahtevo državnega tožilca za uvedbo preiskave. Zoper takšno odločitev se je državni tožilec pritožil na Višje sodišče v Maribor, ki je 11. julija 2008 pritožbi državnega tožilca ugodilo, razveljavilo sklep izvenrazpravnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je nato 6. aprila 2009 ponovno zavrnil zahtevo državnega tožilca za opravo preiskave. Tudi tokrat se je državni tožilec zoper takšno odločitev pritožil in s pritožbo uspel, saj je Višje sodišče v Mariboru s sklepom 19. junija 2009 zoper eno osumljeno osebo uvedlo preiskavo. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je nato 20. oktobra 2010 s sklepom zavrnil predlog državnega tožilca za odreditev izkopa posmrtnih ostankov trupel oseb, ki naj bi jih ustrelili pripadniki Knoja v gozdu na območju Kidričevega, prav tako pa je zavrnilo tudi postavitev izvedencev, ki bi po opravljenem izkopu podali izvedensko mnenje o neposrednem vzroku smrti teh oseb. Po zaključku preiskave je državni tožilec ob skrbni presoji vseh podatkov in dokazov zaključil, da ni podlage, ki bi nudila dovolj trdno oporo za nadaljevanje kazenskega postopka zoper določeno osumljeno osebo. Zato je državni tožilec 28. oktobra 2011 podal pisni odstop od kazenskega pregona iz razloga, ker ni dovolj dokazov. Zaradi navedenega je Okrožno sodišče na Ptuju novembra 2011 s sklepom omenjeno preiskavo ustavilo.“ Kot je še povedala Dijana Šeruga Sagadin, na ptujskem okrožnem državnem tožilstvu drugih ovadb v zvezi s povojnimi poboji na območju taborišča Šterntal in širše niso prejeli

Kriminalist Jamnik: v to zadevo sem vložil več let dela

O zadevi povojnih pobojev v nekdanjem taborišču Šterntal in Štorglju smo povprašali tudi Pavla Jamnika na Upravi kriminalistične policije Slovenije, ki pa je bil tokrat zelo kratek: „V tem, kar so vam povedali na tožilstvu, je vsa resnica tega primera. Ker nimamo konkretnih dokazov, ni mogoče zoper Štorglja podati morebitnih kazenskih ovadb, novih pa za sedaj uradno še ni bilo. Moram reči, da sem v obsežno zadevo domnevnih povojnih pobojev v nekdanjem taborišču Šterntal in izkop posmrtnih ostankov domnevnih žrtev teh pobojev osebno vložil več let svojega dela. Samo zaradi tega primera sem bil kar dvakrat tudi v centralnem arhivu v Beogradu, vendar tudi tam nisem našel nobenih dokazov, ki bi kogarkoli bremenili kaznivega dejanja. To je vse, kar vam o tem lahko povem.“

Štajerski tednik, 30.1.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/zaradi-pomanjkanja-dokazov-je-sodisce-zadevo-ustavilo

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: