Ni lahko biti kmet, mlad še manj

Mladi na podeželju bi kmetovali, če bi vedeli, kaj od njih pričakuje država in kaj lahko od nje dobijo sami. Polni znanja in s premalo praktičnimi izkušnjami se dajejo z administracijo, namesto da bi kovali prihodnost svojih kmetij

Minister za kmetijstvo Dejan Židan – in pri tem se seveda ni osamljen – je zaskrbljen ob podatku, da zgolj štiri odstotke slovenskih kmetij vodijo kmetje, mlajši od 35 let. Da so pred njegovim ministrstvom v prihodnjih tednih velike in pomembne odločitve, dodaja minister, ki se je udeležil okrogle mize v Šikolah, kjer se je v vaški dvorani kar trlo mladih in vseh tistih, ki jih zanima prihodnost slovenskega, konkretneje podravskega podeželja. “Uvozimo za milijardo evrov hrane, ob tem pa se vsi zavedamo, da bi lahko dobršen del te pridelali na naših kmetijah. A če država hoče, da mladi ostane­mo na kmetijah, nam morajo odgo­vorni jasno in glasno povedati, kaj od nas pričakujejo in kaj nam ponu­jajo. Poklic kmeta je še vedno pre­malo cenjen, mi pa se odločamo za vsakodnevno trdo delo, tudi zato je odločitev o delu na kmetiji težka,” je na okrogli mizi, na kateri so mladi s svojimi sogovorniki razpravljali o prihodnosti na podeželju, menil Aleš Kirbiš, predsednik Društva pode­želske mladine Spodnje Podravje, ki so ga mladi, pa ni nujno, da vsi tudi zares prihajajo s kmetij, ustanovili marca lani.

Manjka jim praktičnih izkušenj

“Mladi prevzemniki kmetij se sreču­jemo z mnogimi vprašanji, najprej, po končanem šolanju, pa bi mnogi želeli na prakso v kakšne večje kombinate, a teh zdaj večni, tudi kmetijsko-goz­darski zavodi, kjer delujejo številni strokovnjaki, nimajo možnosti, da bi nam ponudil tovrstno in dobrodo­šlo prakso, manjka tudi zemlje, ki bi jo obdelovali, vse dražja je kmetijska mehanizacija. Davčna reforma je razmere na slovenskem podeželju samo še zaostrila, ob tem kmetom sive lase dela še administracija,” ugotavlja­jo mladi, ki so prepričani, da sloven­sko kmetijstvo potrebuje inovativne mlade kmete.

Da ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled, je prepričan mini­ster Židan, ki pa seveda ne skriva, da je pred njim in njegovimi sodelav­ci težko obdobje usklajevanj in spre­jemanja dogovorov v okviru nove evropske perspektive. “Že letos se bo treba dobro pripraviti na razpi­se za pridobitev sredstev EU, ki bodo sicer zaznamovali leto 2015,” opozar­ja Židan, ki dodaja, da se “nobenemu kmetu ne sme zgoditi nič hudega”, bilo bi pa dobro, če bi šli, predvsem mladi prevzemniki kmetij, kdaj pogle­dat, kako kmetujejo njihovi vrstniki na tujem. “Vse bolj načrtno odpira­mo vrata domači hrani, in čeprav je proizvodnja te zadnjih 20 let padala, zdaj že opažamo njen porast, in če bo narava na naši strani, se bomo ponov­no dvignili,” je prepričan minister.

Kmetijsko šolstvo se skriva za biotehniko

Zakaj biotehniško srednje šolstvo in ne več kmetijsko v Sloveniji, je bilo eno od vprašanj, ki so jih zastavljali udeleženci okrogle mize, in kar nekaj jih je bilo, ki so menili, da je treba po­klicnim in srednjim šolam vrniti nek­danje ime. “Na našo šolo se že nekaj let vpiše letno blizu 60 dijakov. Tem smo ponudili mnoge, tudi nove izo­braževalne programe. Po končanem šolanju so naši dijaki dovolj usposo­bljeni za delo na kmetijah, res pa je, kot meni minister, da bi bilo dobro, če bi vsak šel kdaj pogledat, kako se kmetuje v Evropi. Mi jim v okviru iz­obraževalnega procesa te možnosti že ponujamo, tudi za starejše kmeto­valce uvajamo programe dodatnega usposabljanja na področju dopolnil­nih dejavnosti in razvijamo izobraže­valni center za področje podjetništva na kmetijah,” pravi dr. Vladimir Ko­rošec s ptujske biotehniške šole, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetij­sko-gozdarske zbornice Slovenije, pa dodaja, da so na kmetijah nekoč osta­jali “ta pridni” potomci, zdaj morajo ti biti tudi dovolj izobraženi, podjetni in vedoželjni. “Naši prevzemniki kmetij so vse bolj izobraženi in pričakuje­mo, da vedo, kaj v resnici želijo stori­ti s svojo kmetijo,” poudarja Zupančič, Židan pa dodaja, da mladi prevzemni­ki prejmejo 23 tisoč evrov za popotni­co v svojo samostojnost: “Da se lahko zmotijo, sam pa si v resnici želim, da bi bili mladi kmetje slovenska avant­garda.”

Objavljeno v Večeru, v sredo, 5.2.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014020505999519

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: