Gibanje Za Kidričevo vidi degradirano območje

Člani civilne iniciative za Kidričevo so županu predali poziv, naj ta skupaj z vlado ukrepa in Kidričevo prepozna kot območje z mnogimi okoljskimi problemi

“Zahtevamo, da občina Kidričevo skupaj z vlado sprejme ukrepe, ki bodo našo občino prepoznali kot okoljsko degradirano območje. V preteklosti smo že večkrat zahtevali okoljevarstvene in zdravstvene raziskave in študije, da bi izvedeli resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo, saj smo trdno prepričani, da bi meritve pokazale, da je onesnaženost našega okolja večja od dopustne,” poziva Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo, ki se je pred dnevi sestal z Antonom Leskovarjem, županom občine Kidričevo.

Rdeče blato, deponije gum, surovine za praške …

“Raziskave, ki so bile opravljene pred poldrugim desetletjem, so pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma, svinca in živega srebra. To so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata, ki se razprostira sredi naših polj na skoraj 50 hektarjih, je še vedno grozeča ekološka bomba, ogroža nas deponija odpadnih gum, madžarska družba Mal pri nas proizvaja surovine za kemično, livarsko in keramično industrijo in surovine za pralne praške ter v poznih nočnih urah spušča v zrak nam neznane pline, avstrijski Saubermacher ima tod center za ravnanje z nevarnimi odpadki, o napovedani sanaciji pa ni duha ne sluha,” našteva Štrucl. Dodaja, da bo tukajšnje prebivalce prizadel tudi načrtovani visokonapetostni daljnovod, kot tempirano bombo prepoznava še kompresorsko plinsko postajo sredi polja. “Problematičen je cestno- železniški promet, s hrupom na življenje ljudi negativno vpliva strelišče slovenske vojske v Apačah, tod je še tovarna asfalta, v desetih, sicer že opuščenih gramoznicah je več kot sto tisoč kubičnih metrov nevarnih odpadkov,” opisuje Štrucl, ki dodaja, da se vse to dogaja na območju Dravskega polja, ki velja za rezervat podtalnice in pitne vode. “S to našo vodo se oskrbuje več kot 70 tisoč ljudi, kar pa pomeni, da naši okoljevarstveni problemi niso zgolj lokalnega pomena, pač pa države, ki bi morala ukrepati in prav zato zdaj pričakujemo, da nas bo uvrstila med degradirana okolja,” poudarja vodja kidričevskega nestrankarskega civilnega gibanja.

Župan: Življenje je kakovostno

Župan Anton Leskovar očitke zavrača, saj vidi Kidričevo v drugačni luči. Prepričan je, da je življenje ljudi v občini Kidričevo zelo kakovostno. “Če v kakovost bivanja in prijetno, varno okolje, ne bi bil prepričan, se ne bi skupaj z našimi gospodarstveniki in celo tujimi partnerji pogovarjal o prihodnjem, razvoju športnega turizma na našem območju.” Trditvam civilne iniciative kljubuje z naštevanjem: “Po izgradnji vrtca, prenovi šole, izgradnji velike športne dvorane in doma upokojencev smo zdaj tik pred odprtjem zdravstvenega doma, lotili smo se zahtevne obnove dvorca Šterntal in menim, da se v Kidričevo, nekdaj tovarniško naselje, vrača življenje, do katerega so naši ljudje tudi upravičeni.”

Svetniki pa nič

Svetniki občine Kidričevo so na četrtkovi seji občinskega sveta zavrnili predlog župana Antona Leskovarja, da bi razpravljali o zahtevah civilne iniciative, češ da so bile v letih od 2008 do 2011 na območju občine Kidričevo opravljene meritve onesnaženosti zraka. Te naj bi dokazovale, da Kidričevo ni več med tako ekološko obremenjenimi območji. (ps)

Objavljeno v Večeru, v soboto, 29.3.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014032906015594c

Institut participatornega (sodelovalnega) proračuna

NAMEN PREDLOGA

Predlog ima namen približati in v čim večji meri prenesti pooblastila za upravljanje z investicijskimi sredstvi na občanke in občane. Občanke in občani bi z odločanjem o investicijah lahko sami izboljšali kakovost življenja v občini, saj iz prve roke poznajo ključne problematike in bi jih kolektivno in strokovno preučili v okviru samoorganiziranih skupnosti z najširšim zborom ter tako v najboljši možni meri gradili prihodnost skupnosti. Prav tako bi s participatornim proračunom v veliko večji meri določali prednostne razvojne smernice občine.

KONCEPT PARTICIPATORNEGA PRORAČUNA

Participatorni proračun je koncept upravljanja, ki občanke in občane neposredno vključi v proces upravljanja z občino. Cilja na to, da se preskoči vsakršni vmesni korak med potrebami ali voljo občank in občanov, hkrati pa neposreden demokratičen princip, da se mora javna volja odražati v javni upravi, naredi za dejansko stanje. Da ne bi »predstavniki« izkrivili volje občank in občanov, kot se je dogajalo do sedaj, postane volja občank in občanov glede porabe diskrecijskih sredstev zavezujoča za oblast.

Ta direktna vključitev v upravljanje občine poteka na ravni krajevnih skupnosti, in sicer ne preko izvoljenih svetnikov, temveč direktno na zborih samoorganiziranih občank in občanov. Diskrecijska sredstva občine (del proračuna, ki ostane občini po tem, ko izpolni vse zahteve zakona o lokalni samoupravi) se porabijo glede na odločitve, ki jih sprejmejo občanke in občani sami na zborih krajevne skupnosti. Na ta način se ne le izrazi neposredna demokratična volja občank in občanov, temveč se hkrati krepi družbena zavest in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

Kot kažejo desetletja izkušenj iz podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se kot rezultat te vrste nehierahičnega organiziranja izboljša socialni položaj, zmanjša neenakosti v družbi, poveča vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se družba tudi hitreje gospodarsko razvija.

KAKO BI TA INSTITUT DELOVAL V PRAKSI

Na ravni krajevnih skupnosti bi se redno, periodično sklicevali zbori samoorganiziranih prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti. Vsakemu izmed zborov prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti, bi se podelila pravica, da se odloči, kako bo porabljen delež investicijskega proračuna občine.

Prebivalci bi se v samoorganizaciji sestajali, debatirali, ugotavljali investicijske prioritete, raziskovali trenutne pereče probleme in se dogovarjali o načinu reševanja le teh. Nato bi v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami izdelali tehnične in pravne okvirje izbranih projektov, kot tudi v zakonskem okvirju poiskali in izbrali izvajalca. Ves postopek bi potekal popolnoma transparentno, kar bi poskrbelo za izničenje vsake možnosti korupcije in klientelizma, kot tudi drastično zmanjšanje nesmotrne ali nepotrebne porabe sredstev.

Odločitve teh zborov bi bila občinska uprava dolžna uveljavit pri razporejanju investicijskih sredstev in bila bi odgovorna, da se izbrani projekti, ob sodelovanju občank in občanov tudi izpeljejo.

KAKŠNA SREDSTVA BI POTENCIALNO BILA NA VOLJO

Za namene participatornega proračuna bi se uporabljalo približno 20 odstotkov proračuna, to je del, ki se imenuje »investicijski del«. To so sredstva, ki v proračunu ostanejo po tem, ko občina zadosti vsem zahtevam in nalogam, ki mu jih nalaga Zakon o lokalni samoupravi, kot tudi morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni, zneski vezani na investicije iz preteklosti itn.).

Pravica do odločanja o porabi teh sredstev bi se podelila glede na dogovor, ki bi ga konsenzualno dosegli vsi samoorganizirani zbori krajevnih skupnostih.

PRAKSA IZ TUJINE

Praksa iz tujine nam daje zelo vzpodbudne rezultate. V svetu že preko 1.500 mest ali delov mest, kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi mega metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim itn.

Obširnost uvedbe instituta participatornega proračuna je različna. Različna mesta dajejo različne deleže mestnega proračuna za namene participatornega proračuna. Deleži nihajo vse od 0.001 % proračuna v New Yorku, preko 14 % v Torontu in vse do 100 % v Portu Alegru.

Raziskave učinkov tega načina samoorganiziranja kažejo na to, da večji delež mestnega proračuna, ki je prepuščen prebivalkam in prebivalcem na samoorganiziranih skupnosti, boljši so tudi rezultati za mesto. Oziroma, da bolj vključujoč in demokratičen način odločanja na samih zborih prinaša boljše rezultate tudi za mesto .

Tako Svetovna Banka kot tudi Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da participatorni proračun, ki ga določajo prebivalci na samoupraven način praktično izničijo korupcijo in klientelizem, bistveno dvignejo kakovost življenja v mestu in celo pospešujejo gospodarsko rast.

Povzeto po http://www.imz-maribor.org/Opazanja-predlogi-dobra-praksa.html

Avtor predloga za Maribor: Matic Primc (info@maculalunea.si)

Odgovori na postavljena vprašanja in pobude članov občinskega sveta

Gospod Milan Strmšek je imel dve vprašanji za direktorja občinske uprave. Vprašal je glede odločb na komasacij 3, ter ali je ARSO že poslalo za čiščenje otokov.

Upravna enota je zagotovila, da bo pravočasno (do objave razpisa) izdala vse odločbe. ARSO še ni poslal kalkulacije, na kar smo jih ponovno opomnili.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Podal je tudi pobudo, da bi se svetniki odpovedali eni sejnini, sredstva pa bi namenili za ogrožene družine v občini.

Občinska uprava lahko neto znesek sejnine nakaže na poljuben TRR. Prosimo za pisno posredovanje želenega prejemnika.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Branko Valentan je povedal, da ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel glede popravila droga javne razsvetljave v Apačah. Odgovor je bil, da se je postavil novi drog, ob primernih vremenskih razmerah se bo vzpostavila javna razsvetljava. Podal je tudi kronologijo dogajanja, ko se je drog podrl, do postavitve novega druga. V treh mesecih bi se to že lahko uredilo, potem pa je padel sneg.

Drog v Apačah se je podrl dne 22.12.2013 , naslednji dan se je drog in kabel, ki je ležal na tleh odstranil. Z občino smo se dogovorili, da ne bomo nabavljali novega droga ampak bomo uporabili drog, ki ga bomo odstranili v Dragonja vasi. Drogove v Dragonja vasi smo odstranjevali 16.1.2014 in enega pripeljali v Apače. Lastnica parcele na kateri je stal podrti drog je zahtevala, da se novi postavi na mejo in ne na obstoječe mesto. Novi drog se je postavil 17.1.2014. Montaža kabla in luči se je zaradi snega izvedla šele 18.2.2014.

Odgovor pripravil: Andrej Intihar

Vprašal je tudi glede postavitve prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil. Pobudo je podal že pred enim letom. Pobudo je obravnaval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in podal predlog, da se prometni znak postavi.

Za omejitev prometa skupna teža 7,5 t na LC 165 051 Apače – Trnovec bi morali postaviti znak v Apačah in Trnovcu v Občini Videm. Pisno smo zaprosili Občino Videm, katera pa nam je odgovorila, da se ne strinja z omejitvijo prometa (priloga odgovor Občine Videm).

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vprašal je koliko otrok obiskuje Osnovno šolo v Lovrencu in koliko v posameznem razredu. 

Podružnica Lovrenc – šolsko leto 2013/2014:

1. 1.       Razred – 6 učencev
2. 2.       Razred – 8 učencev
3. 3.       Razred – 9 učencev
4. 4.       Razred – 7 učencev
5. 5.       Razred – 7 učencev

Skupaj 37 učencev.

V šolskem letu 2014/2015 je na seznamu za vpis 9 učencev.

Odgovor pripravila: Alenka Kutnjak, Ravnateljica

Gospod Franc Planinšek je vprašal zakaj se je zaprla cesta v obrtno ceno  in drugo, kako priti do novih parcel. Pri podjetju SETO v obrtni coni se je postavil prometni znak »slepa ulica« pri njegovem vhodu in mu ovira promet. Je pa ta prometni znak postavljen sredi ulice in ne v začetku, kar bi bilo logično.

Zapora dela JP 665 201 ne onemogoča nobenemu lastniku dostopa do svoje parcele. Prometni znak slepa ulica pa je že prestavljen na začetek ulice.

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vir: http://www.kidricevo.si

Akcija Očistimo Občino 2014

Vse občane, društva, ustanove in druge posameznike pozivamo, da se v soboto, 29. marca 2014 od 9.00 ure do 12.00 ure vključijo v akcijo OČISTIMO OBČINO 2014

Zbirna mesta in vodje akcije:

–          v Kungoti pred domom krajanov, Anton Panikvar
–          v Njivercah pri avtobusni postaji, Natalija Kutnjak
–          v Kidričevem pri restavraciji PAN, mag. Jasna Rebernak Špehonja
–          v Apačah pred gasilskim domom, Marjan Petek
–          v Lovrencu  pred gasilskim domom, Bojan Pulko
–          v Župečji vasi – vaška gmajna, Bojan Pulko
–          v Pleterjah pred gasilskim domom, Bojan Pulko
–          v Dragonji vasi pred gasilskim domom, Anton Sagadin
–          v Cirkovcah pri gostilni Korže, Samo Gajser
–          v Jablanah pred gasilskim domom, Anton Dolenc
–          v Pongrcah pri vaškem domu, Stanko Krničar
–          v Šikolah pred gasilskim domom, Bogdan Babšek
–          v Stražgonjci v športnem parku, Anton Medved
–          v Starošincah pred Lovskim domom, Mihael Žitnik
–          v Strnišču v športnem parku, Anton Topolovec

Zaključek akcije (malica) bo ob 12.30 uri pred Lovskim domom v Starošincah in Športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju.

Udeležence naprošamo, da si zaščitna sredstva (rokavice) prinesejo s seboj. Udeleženci v akciji sodelujete prostovoljno.

Za dodatne informacije smo dosegljivi:

–          Ivanka Korez, e-pošta: ivanka.korez@guest.arnes.si
–          Zdenka Frank, e-pošta: zdenka.frank@kidricevo.si

V primeru dežja bo akcija v soboto, 5. aprila 2014 ob isti uri.

Vljudno vabljeni!

Vir: http://www.kidricevo.si

Zahtevajo, da postane občina degradirano območje

Župana občine Kidričevo Antona Leskovarja sta v sredo obiskala vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl in predstavnica občanov Magda Krajnc ter mu predala zahtevo, naj vlada skupaj z občino s predpisom določi Kidričevo kot degradirano območje.

Vodja gibanja Za Kiričevo Branko Štrucl je poudaril, da imajo občanke in občani Kidričevega po ustavi zajamčeno pravico, da soodločajo o svojem bivalnem okolju in zdravju: »Zato bomo od vlade zahtevali, da skupaj z občino, s predpisom določi Kidričevo kot degradirano okolje. Zakon o varstvu okolja v 24. členu opredeljuje degradirano okolje, zato smo zahtevali okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj je skrajni čas, da že enkrat izvemo resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. Trdno smo prepričani, da onesnaženost okolja v naši občini zaradi posledice industrije in kmetijstva presega zakonske dopustne vrednosti. Gre za onesnažen zrak, zemljo in vodo, posledično pa predvsem za obolenja dihal, rakava obolenja in visoko stopnjo umrljivosti, vse to je dokazljivo.«

Vzroki za degradacijo so se nabirali dolga leta

Kot je pojasnil Štrucl, so se vzroki za degradacijo Kidričevega nabirali dolga leta in jih je več: »Leta 2010 so raziskave pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma, svinca in živega srebra; to so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata se razprostira sredi polj na 48 ha in ocenjujemo, da ga je med 3 in 6,5 milijona ton. Na dveh območjih sta odlagališči pepela, raznih lugov, žlindre in drugih strupenih snovi, tega je med 2 in 3 milijone ton, ogroža nas tudi deponija odpadnih gum. Madžarska družba Mal proizvaja surovine za kemično, livarsko in keramično industrijo ter surovino za pralni prah, ponaša pa se tudi z vidnim dimnikom, ki predvsem v poznih nočnih urah spušča strupene pline in tako onesnažuje celotno Dravsko polje. Avstrijski Saubermacher ima v sklopu Taluma v lasti Center za ravnanje z nevarnimi odpadki, v katerem najbolj nevarne odpadke zbirajo, prehodno skladiščijo, nekatere pa tudi obdelajo. Ta nevarni center že od leta 2007 krši okoljevarstvene standarde, zato se je družba obvezala, da bo center sanirala ter odpravila vse pomanjkljivosti. A to so same laži in zavajanja, saj enkrat vlagajo zahtevek za gradbeno dovoljenje, drugič ga spet umikajo. Tudi novi daljnovod 2 x 400 KV, Cirkovce–Pince, negativno vpliva na vse v neposredni bližini. Prava tempirana bomba je tudi kompresorska plinska postaja, problematičen je cestno-železniški promet, strelišče Slovenske vojske na poligonu v Apačah pa s hrupom vznemirja ljudi in živali našega območja. Eden od večjih onesnaževalcev je tudi Tovarna asfalta Kidričevo, ki je v sklopu kompleksa Talum, povrhu vsega pa naše okolje degradira tudi več kot deset saniranih opuščenih gramoznic, v katerih je več kot 100.000 kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ostankov raznih škropiv. V centru vsega dogajanja pa je pod nami podtalnica, iz katere se z vodo oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem Kidričevega, ampak države. Letos bo 20 let od ustanovitve občine, pa ni bilo glede vsega tega narejenega ničesar. V nestrankarskem gibanju Za Kidričevo bomo z vsemi sredstvi skušali temu narediti enkrat konec.«

Župan trdi, da je v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja

Župan Anton Leskovar je bil nad vsemi trditvami in zahtevami presenečen, saj ima sam o Kidričevem popolnoma drugačno mnenje: »Resnično sem presenečen, saj sem prepričan, da je bivanje v naselju Kidričevo in nasploh v naši občini danes zelo kakovostno. Krajani Kidričevega imajo v krogu 300 metrov na voljo vse, kar potrebujejo za kakovostno bivanje in življenje. Če v to ne bi bil prepričan, se skupaj s predstavniki gospodarstva naše občine ne bi resno dogovarjali s tujimi partnerji o razvoju športnega turizma, ki je eden od strateških razvojnih ciljev naše občine. Poudarjam in takšne so tudi naše ugotovitve, da je danes v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja in življenja, saj smo za to zagotovili vse potrebne pogoje; od novega vrtca in prenovljene šole z novo šolsko kuhinjo do nove sodobne športne dvorane, novega zdravstvenega doma, ki je tik pred odprtjem, ter prenovljenega dvorca Šterntal. Skratka temu okolju in naselju Kidričevo, ki je bilo včasih za marsikaj prikrajšano, želimo vliti novo življenje in prepričan sem, da nam ne bo težko, saj so dejansko zagotovljeni ustreznejši pogoji tudi za mlade družine.«

Kidričevo, 13.3.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/zahtevajo-da-postane-obcina-degradirano-obmocje

23. Cirkovški fašenk

4.3.2014

V Cirkovcah je doma star pustni običaj »vleka ploha«.

Če se v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle v vasi, so morala vsa neporočena dekleta na pustni torek po vasi vleči ploh (deblo bora), na katerem sedi slamnati ded – Onzek. Najstarejše neporočeno dekle, ki objokuje svojo usodo, je našemljeno v nevesto. Spremljajo jo črne babe (žalujke). Plohu sledijo vaški fantje imenovani ploharji, ki žagajo ploh in dele le tega delijo dekletom skupaj s posvetilom: »Če ga nisi dobila iz mesa, ga boš dobila iz lesa«. Sprevod spremljajo vaški muzikantje in ostali veseljaki. Običaj doseže vrhunec, ko fantje preberejo zbadljivo poslovilno pismo nevesti.

Običaj danes ohranjajo člani folklorne skupine Vinko Korže.

Pustne povorke, ki bo potekala na pustni torek ,4.3. 2013, ob 16. uri, se bodo poleg že omenjenih cirkovških ploharjev udeležili še pokači, kurenti in drugi etnografski liki Dravskega polja. Karnevalski del povorke bo sestavljen iz našemljenih skupin iz domačega kraja in okolice ter otrok iz vrtcev in učencev OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo Po povorki sledi kronanje fašenskega carja, ki prevzame nalogo, da v vasi skrbi za smeh in veselje do naslednjega fašenka.

Sklepno dejanje 22. Cirkovškega fašenka je pokop pusta ob 19. uri, imenovano Zadnji zven kurentovega zvonca. Takrat kurenti zaplešejo zadnji ples in počasi odložijo kožuhe, zvonce in kape.

Vir: http://www.kidricevo.si

25. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

Četrtek, 13. februarja 2014

Predlog dnevnega reda:

– Odlok o načinu opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na območju Občine Kidričevo, hitri postopek
– Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na območju Občine Kidričevo, hitri postopek
– Potrditev DIIP-a za rekonstrukcijo in razširitev ceste LC 165 161 Talum-Njiverce-Gerečja vas
– Potrditev DIIP-a za modernizacijo ceste LC 328 291 v Kungoti pri Ptuju
– Predlog prodaje nepremičnine, parc. št. 1019/134, k.o. Lovrenc na Dr. polju
– Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Otvoritev 9-letke v OŠ Cirkovce

16.9.2004

Vir: http://www.kidricevo.si

Otvoritev prizidka šole v OŠ Kidričevo

24.6.1999

Vir: http://www.kidricevo.si

Razstava podeželjskih deklet in žena

1999

Vir: http://www.kidricevo.si