Institut participatornega (sodelovalnega) proračuna

NAMEN PREDLOGA

Predlog ima namen približati in v čim večji meri prenesti pooblastila za upravljanje z investicijskimi sredstvi na občanke in občane. Občanke in občani bi z odločanjem o investicijah lahko sami izboljšali kakovost življenja v občini, saj iz prve roke poznajo ključne problematike in bi jih kolektivno in strokovno preučili v okviru samoorganiziranih skupnosti z najširšim zborom ter tako v najboljši možni meri gradili prihodnost skupnosti. Prav tako bi s participatornim proračunom v veliko večji meri določali prednostne razvojne smernice občine.

KONCEPT PARTICIPATORNEGA PRORAČUNA

Participatorni proračun je koncept upravljanja, ki občanke in občane neposredno vključi v proces upravljanja z občino. Cilja na to, da se preskoči vsakršni vmesni korak med potrebami ali voljo občank in občanov, hkrati pa neposreden demokratičen princip, da se mora javna volja odražati v javni upravi, naredi za dejansko stanje. Da ne bi »predstavniki« izkrivili volje občank in občanov, kot se je dogajalo do sedaj, postane volja občank in občanov glede porabe diskrecijskih sredstev zavezujoča za oblast.

Ta direktna vključitev v upravljanje občine poteka na ravni krajevnih skupnosti, in sicer ne preko izvoljenih svetnikov, temveč direktno na zborih samoorganiziranih občank in občanov. Diskrecijska sredstva občine (del proračuna, ki ostane občini po tem, ko izpolni vse zahteve zakona o lokalni samoupravi) se porabijo glede na odločitve, ki jih sprejmejo občanke in občani sami na zborih krajevne skupnosti. Na ta način se ne le izrazi neposredna demokratična volja občank in občanov, temveč se hkrati krepi družbena zavest in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

Kot kažejo desetletja izkušenj iz podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se kot rezultat te vrste nehierahičnega organiziranja izboljša socialni položaj, zmanjša neenakosti v družbi, poveča vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se družba tudi hitreje gospodarsko razvija.

KAKO BI TA INSTITUT DELOVAL V PRAKSI

Na ravni krajevnih skupnosti bi se redno, periodično sklicevali zbori samoorganiziranih prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti. Vsakemu izmed zborov prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti, bi se podelila pravica, da se odloči, kako bo porabljen delež investicijskega proračuna občine.

Prebivalci bi se v samoorganizaciji sestajali, debatirali, ugotavljali investicijske prioritete, raziskovali trenutne pereče probleme in se dogovarjali o načinu reševanja le teh. Nato bi v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami izdelali tehnične in pravne okvirje izbranih projektov, kot tudi v zakonskem okvirju poiskali in izbrali izvajalca. Ves postopek bi potekal popolnoma transparentno, kar bi poskrbelo za izničenje vsake možnosti korupcije in klientelizma, kot tudi drastično zmanjšanje nesmotrne ali nepotrebne porabe sredstev.

Odločitve teh zborov bi bila občinska uprava dolžna uveljavit pri razporejanju investicijskih sredstev in bila bi odgovorna, da se izbrani projekti, ob sodelovanju občank in občanov tudi izpeljejo.

KAKŠNA SREDSTVA BI POTENCIALNO BILA NA VOLJO

Za namene participatornega proračuna bi se uporabljalo približno 20 odstotkov proračuna, to je del, ki se imenuje »investicijski del«. To so sredstva, ki v proračunu ostanejo po tem, ko občina zadosti vsem zahtevam in nalogam, ki mu jih nalaga Zakon o lokalni samoupravi, kot tudi morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni, zneski vezani na investicije iz preteklosti itn.).

Pravica do odločanja o porabi teh sredstev bi se podelila glede na dogovor, ki bi ga konsenzualno dosegli vsi samoorganizirani zbori krajevnih skupnostih.

PRAKSA IZ TUJINE

Praksa iz tujine nam daje zelo vzpodbudne rezultate. V svetu že preko 1.500 mest ali delov mest, kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi mega metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim itn.

Obširnost uvedbe instituta participatornega proračuna je različna. Različna mesta dajejo različne deleže mestnega proračuna za namene participatornega proračuna. Deleži nihajo vse od 0.001 % proračuna v New Yorku, preko 14 % v Torontu in vse do 100 % v Portu Alegru.

Raziskave učinkov tega načina samoorganiziranja kažejo na to, da večji delež mestnega proračuna, ki je prepuščen prebivalkam in prebivalcem na samoorganiziranih skupnosti, boljši so tudi rezultati za mesto. Oziroma, da bolj vključujoč in demokratičen način odločanja na samih zborih prinaša boljše rezultate tudi za mesto .

Tako Svetovna Banka kot tudi Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da participatorni proračun, ki ga določajo prebivalci na samoupraven način praktično izničijo korupcijo in klientelizem, bistveno dvignejo kakovost življenja v mestu in celo pospešujejo gospodarsko rast.

Povzeto po http://www.imz-maribor.org/Opazanja-predlogi-dobra-praksa.html

Avtor predloga za Maribor: Matic Primc (info@maculalunea.si)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: