Ko ministrstvo brcne malo levo, malo desno …

Ministrstvo enkrat tako, drugič drugače … Romana in Gregor Rojko sta nam ob srečanju izročila vrsto dokumentov, ki sta jih pridobila v zadnjih petih letih, odkar si prizadevata, da nova cesta ne bi tako neposredno posegla v bivanjsko okolje njune družine. Ob pregledu dokumentacije smo zasledili kar nekaj izstopajočih podatkov. Med drugim so v oči zbodle kontradiktorne navedbe iz lanskoletnih dopisov MZIP. Namreč: MZIP v dopisu z datumom 13. november 2013 Rojkovima navaja, naj odločitev investitorja (o trasi povezovalne ceste) sprejmeta in se z njo sprijaznita. V dopisu Občini Kidričevo z datumom 9. oktober 2013 pa MZIP možnost spremembe trase povezovalne ceste omenja kot dopustno?! »Povezovalno cesto vzporedno ob železnici je mogoče umestiti ter jo na obeh straneh povezati z obstoječo cestno infrastrukturo. Predmetni poseg je ob upoštevanju vseh zakonskih normativov skoraj v celoti speljan znotraj območja DPN in po zemljišču javne železniške infrastrukture,« so zapisali na MZIP. Zanimivi so tudi naslednji podatki. V dveh svojih uradnih dopisih s konca leta 2013 ministrstvo navaja, da je bila pobuda za traso povezovalne ceste ob železniški progi podana že v času priprave DPN. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje v minulem tednu pa so odgovorili, da na razgrnjene rešitve predloga DPN v januarju 2008 nimajo evidentiranih pripomb.

Projekt obnove 109 kilometrov železniške proge med Pragerskim in Hodošem spremljajo takšne in drugačne zgodbe. Dejstvo je, da se bo na nekaterih lokacijah zaradi infrastrukturnih in drugih posegov v prostor spremenila kakovost bivanjskega prostora. Tokrat pišemo zgodbo, katere začetki segajo v leto 2001.

Na vrata našega uredništva sta potrkala mlada zakonca Romana in Gregor Rojko iz naselja Pongrce v občini Kidričevo. Skupaj z nekaterimi sokrajani bijeta bitko, da se nova povezovalna cesta, ki bo zgrajena v sklopu obnove železniške proge, ne bi speljala neposredno mimo njunega doma in po njuni parceli. Rojkova sta poleti 2008 v Pongrcah od dedka podedovala stavbno zemljišče, pred selitvijo v novi dom sta živela v Mariboru. 12. septembra 2008 sta za gradnjo hiše pridobila gradbeno dovoljenje. V nekaj mesecih je bila nova hiša pod streho. In šele takrat sta ugotovila, da bo v neposredni bližini njune hiše, celo čez del parcele, potekala novozgrajena povezovalna cesta, kategorizirana kot lokalna cesta. Rojkova pravita, da se je o gradnji ceste na vasi sicer nekaj govorilo, a nihče ni natančno vedel, kje naj bi ta potekala. »Za gradnjo hiše sva na Upravni enoti Ptuj pridobila gradbeno dovoljenje, Občina Kidričevo nama je celo podala soglasje za gradnjo hiše bližje obstoječi cesti, a naju takrat ni opozorila na predvideno novo traso povezovalne ceste. Kot so nama pojasnili, z natančno traso naj ne bi bili seznanjeni,« pripovedujeta naša sogovornika, ki sta več kot razočarana nad situacijo, v kateri sta se znašla. »Gradbeno dovoljenje sva pridobila po formalni poti. Nisva si ga spisala sama. Dovoljenje je izdal za to pristojen državni organ.«

Uslužbenec ministrstva bi si prigospodaril slepo ulico

Rojkova, nekateri njuni sokrajani in sorodniki so od začetka leta 2009 do danes na različne institucije in organe napisali vrsto dopisov. Z vprašanji, pripombami in predlogi sta Rojkova nekdanje Ministrstvo za promet, danes Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP), kot investitorja večkrat pozvala, naj poskuša najti ugodno rešitev zagate, ki je nastala na terenu. Kot vse kaže, ministrstvo za njune pozive nima posluha, sklicuje se na potek v preteklosti uradno speljanih postopkov in na to, da sta Rojkova s svojimi pripombami zamudila roke, v katerih je tekel postopek. Prav tako na MZIP očitke, da Rojkova o poteku trase ceste mimo njune hiše nista bila obveščena, odločno zanikajo. »Nekdanji lastnik parcele gospod Ekart (op. a., dedek Romane Rojko) je bil ves čas aktiven v postopku, zato ministrstvo ne verjame, ko nekdo reče, da ni bil obveščen o umeščanju ceste na tej lokaciji.« Kot pojasnita Rojkova, bi ju že po uradni dolžnosti in v skladu z uradnim postopkom morali organi o trasi ceste v času, ko sta pridobivala gradbeno dovoljenje, obvestiti – tako ptujska upravna enota kot občina Kidričevo. Pa ju niso. Šele oktobra 2012, ko sta prejela vabilo za prisotnost na parcelaciji, sta izvedela, da cesto načrtujejo čez njuno parcelo. Takrat sta tudi izvedela, da sta stranki v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste.
Zgodba o novi povezovalni cesti v Pongrcah je izjemno kompleksna in zapletena. Trasa ceste je bila določena že daljnega leta 2001 in je načrtovana za robom naselja, vzporedno s Framskim potokom, ob robu kmetijskih zemljišč. Član komisije, ki je takrat odločala o trasi ceste, je bil tudi Danilo Vek, krajan Pongrc, zaposlen na Ministrstvu za promet. Rojkova in nekateri sokrajani so prepričani, da je povezovalna cesta po trasi ob potoku speljana zato, da bi del naselja, kjer stanuje Vek, pridobil slepo ulico, s čimer bi se jim zmanjšala prometna obremenitev okolja. O tem pričajo tudi pisni dokumenti in časopisni članki.

Cesta ob železnici za skoraj četrt milijona evrov cenejša

Treba je pojasniti, da v Pongrcah danes obstajata dve iniciativi. Prva zagovarja slepo ulico in obstoječo, z DPN predvideno traso nove ceste ob potoku. Druga iniciativa tej rešitvi nasprotuje in predlaga več možnosti rešitve problema. Po njihovem mnenju bi bilo povezovalno cesto možno umestiti vzporedno z železniško progo, zaradi česar slepe ulice ne bi bilo, saj bi se odsek obstoječe lokalne ceste tudi v prihodnje normalno uporabljal za promet. Gradnja ceste ob železniški progi bi bila v primerjavi s tisto ob potoku tudi cenejša. »Po podatkih MZIP bi gradnja ceste ob potoku stala dobrih 638.000, gradnja ceste ob progi pa nekaj več kot 414.000 evrov. Gre za razliko 224.000 evrov,« razlagata Romana in Gregor Rojko.

Večina zemljišča ob železnici, kjer bi bila po enem izmed dopisov MZIP gradnja ceste možna, je v lasti države. Je pa res, da je 30 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi bila trasa te ceste, izven območja veljavnega DPN. Po podatkih, s katerimi razpolagata Rojkova, naj bi bil izven območja DPN tudi del ceste oz. mostu, ki ju investitorji na vsak način hočejo speljati neposredno mimo njune hiše in čez njuno parcelo. Za potrebe izvedbe projekta so investitorji Rojkovima zagrozili tudi z razlastitvijo, a popustiti ne nameravata. Kajti: če obstaja nadomestna rešitev – da investitor razpolaga z zemljiščem, kjer lahko doseže isti cilj, razlastitev naj ne bi bila možna.

Verodostojnost in strokovnost ministrstva sodeč po »dvojih« izjavah na trhlih tleh

Krajani Pongrc načrtovani cesti ob robu naselja sprva niso nasprotovali. Nasprotno – ker jim je bila obljubljena še traktorska pot, ki bi potekala vzporedno z novo lokalno cesto, zgradila pa naj bi jo občina Kidričevo, so za potrebe projekta podpisali služnosti za stavbno pravico in že dobili izplačane odškodnine. Kot danes vse kaže, se ureditev traktorske ceste odmika.
»Če traktorska pot ne bo izvedena, del krajanov nasprotuje gradnji povezovalne ceste (ob potoku) in zahteva povezovalno cesto vzporedno ob desni strani obstoječe železniške proge, kar so že predlagali v fazi umeščanja povezovalne ceste v prostor v sklopu DPN,« je MZIP zapisalo v dopisu, ki so ga posredovali Občini Kidričevo. S tem istim dopisom je ministrstvo občino pozvalo, naj se odloči o gradnji traktorske poti. Kajti če občina traktorske poti več nima namena zgraditi (pa je zato že prejela državni denar!), potem bodo na MZIP primorani začeti aktivnosti za gradnjo povezovalne ceste vzporedno z železnico in v okviru toleranc DPN. »Obvestiti pa vas moramo, da bomo v tem primeru zahtevali povračilo finančnih sredstev, ki smo vam jih izplačali na podlagi sporazuma. Kljub vsemu se je treba zavedati, da v prostoru obstaja nasprotovanje glede obeh variant. Zato vas kot občino, ki zastopa interese lokalne skupnosti, pozivamo, da se opredelite do variante, ki bo v večji meri izkazala interes lokalne skupnosti – ali bo to po DNP (ob potoku, ob robu kmetijskih zemljišč) ali vzporedno ob železniški progi, v okviru toleranc DPN,« med drugim v dopisu Občini Kidričevo (oktober 2013) navaja MZIP.

Zanimivo je, da v zgoraj navedenih trditvah ministrstvo možnost gradnje ceste ob železnici dopušča, medtem ko v odgovoru na naše novinarsko vprašanje pojasnjujejo, da na traso ceste ob železniški progi ne pristajajo: »Rešitve z DPN bi bilo teoretično možno spremeniti, če bi za to obstajali utemeljeni razlogi in bi za spremembo obstajalo soglasje. Glede na časovnico izvedbe projekta, stanje pripravljenosti projekta in čas trajanja spremembe DPN ter dejstva, da o spremembi projekta v prizadetem okolju ni soglasja, izhaja, da sprejetje spremembe državnega prostorskega načrta na tem območju ni realno. Glede na dosedanje izkušnje bi takšna sprememba trajala približno dve leti.«

Se pa lahko povsem upravičeno vprašamo, zakaj MZIP pobudi ni prisluhnilo že prej. Zakonca Rojko namreč na svojo težavo in nestrinjanje z obstoječo traso opozarjata že pet let. Kot je moč razbrati iz vseh zbranih podatkov, bo najbrž sprememba DPN potrebna v vsakem primeru – ali za gradnjo ceste ob potoku ali ob železnici. Trasa ceste (sicer res v manjši meri) naj bi bila v obeh primerih namreč speljana izven območja DPN.

Kidričevo, 29.5.2014

Mojca Zemljarič

Vir: http://www.tednik.si/ko-ministrstvo-brcne-malo-levo-malo-desno-%E2%80%A6

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: