Ko na vrata potrka izterjevalec

Družina iz Kidričevega je le ena od mnogih, ki jim zaradi neplačanih računov na vrata trkajo izterjevalci ali so se znašle pred deložacijo

“Oba sva zaposlena, najine plače so minimalne, zniža jih še kaka bolniška, dobiva še 125 evrov otroškega dodatka, a je vrtec za deset evrov dražji, tako da gre ta državna pomoč za vrtec, sicer pa zaradi najinih dohodkov menda do državne pomoči nisva upravičena. Nama preprosto ne uspe vsak mesec plačati vseh obveznosti, najin dolg je okoli 1700 evrov, z obrestmi vred je še večji, in resnično ne vidiva izhoda,” sta, čakajoč na rubežnika, pripovedovala sogovornika. V Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, ki je lastnik in upravitelj velikega dela stanovanj na Ptuju in v Kidričevem, ugotavljajo, da najemniki dolgujejo za najemnine več kot 1,1 milijona evrov, dobrih 200 tisoč evrov znaša dolg zaradi neplačanih obratovalnih stroškov. “Z vsemi poskušamo skleniti izvensodno poravnavo, rešitve iščemo skupaj s centrom za socialno delo, a tudi mi moramo preživeti in naši najemniki od nas pričakujejo, da bomo stanovanja tudi vzdrževali, obnavljali in skrbeli, da ta ne propadajo, in morda zgradili še kak nov blok,” pravijo. “Na zahtevo Podjetja za stanovanjske storitve (PSS) Ptuj bo čez kako uro pri nas rubežnik,” je pred tednom, tik pred prazniki, po telefonu sporočil Vili Pajenk, ki s partnerico Andrejko Lenarčič in hčerkama, štiri- in triletno Mašo in Tjašo, živi v najemniškem stanovanju. V Vlahovičevi 9 v Kidričevem živi mlada družina zadnja štiri leta, za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v sicer starem bloku plačujeta oziroma bi morala plačevati 202 evra mesečne najemnine, pa jima prav za plačevanje te iz meseca v mesec zmanjka denarja.

“Oba sva zaposlena v mariborskem Cimosu, najine plače so minimalne, zniža jih še kaka bolniška, dobiva še 125 evrov otroškega dodatka, a je vrtec za deset evrov dražji, tako da gre ta državna pomoč za vrtec, sicer pa zaradi najinih dohodkov menda do državne pomoči nisva upravičena. Nama preprosto ne uspe vsak mesec plačati vseh obveznosti, tako nama je Karitas nazadnje plačala 125 evrov za ogrevanje, 80 evrov mesečno znaša račun za elektriko, treba je plačati vodo, računov za najemnino stanovanja pa raje niti več ne odpiramo, najin dolg je tam okoli 1700 evrov, z obrestmi vred še večji, in resnično ne vidiva izhoda,” sta, čakajoč na rubežnika, pripovedovala sogovornika, ki sta po dolgem čakanju na izvršitelja izvedela, da ga tistega dne ne bo, pa tudi nekaj prihodnjih dni ne, če zbereta do naslednjega jutra 170 evrov kot dokaz, da vendarle iščeta možnosti za poplačilo dolga.

“Od kod naj vzameva zahtevani denar, nimava, tudi prijatelji in znanci pa sorodniki nimajo denarja, da bi ga lahko kar posojali,” sta povedala v bolj kot ne mrzlem stanovanju, češ, “poskušamo varčevati pri ogrevanju, a ker ne zračimo dovolj, sta se, odkar imamo nova okna, po stenah začeli širiti vlaga in plesen, ki vse uničujeta. Zdaj nas je strah še bolezni, deklici bi radi kakšno lepo igračo, oblačila, pa jima ne moreva uresničiti želja, še k Miklavžu ne moreta. Vozimo se v 16 let starem avtu, enega imamo na lizing. Vsak dan je huje, in če ne bi bilo dobrih ljudi, bi že zdavnaj obupali”. Družini iz Kidričevega je nekdo konec preteklega tedna pomagal plačati del terjatve, kako bo s poplačilom vsega dolga, pa še ne vedo.

Zmanjkuje denarja za redno vzdrževanje stanovanj

Z vprašanjem, ali je na Ptujskem veliko družin, ki se soočajo s podobnimi napovedmi sodnih izterjav in nazadnje deložacij, smo se obrnili na PSS Ptuj, ki je lastnik in upravitelj velikega dela stanovanj na Ptuju in v Kidričevem. “Smo lastniki 300 stanovanj, to so nekdanja tako imenovana socialna, zdaj neprofitna stanovanja, obenem pa nastopamo kot upravniki še 500 stanovanj v obeh občinah. Neplačevanje najemnine je naš največji problem, z njim se soočamo že leta, najemnikom pomagamo na vse mogoče načine, a ti se običajno ne odzivajo in so pripravljeni na pogovor, šele ko pri njih potrka izvršitelj oziroma ko je pred vrati deložacija.

Dejstvo je, da se težave ne pojavijo kar čez noč, ampak gre – kot v primeru družine iz Kidričevega – za leta neplačevanja računov. V veliko primerih težav nimajo socialno ogrožene družine ali posamezniki, pač pa je krivo preprosto nerazumno ravnanje z denarjem. Z vsemi poskušamo skleniti izvensodno poravnavo, rešitve iščemo skupaj s centrom za socialno delo, ki ga tudi obvestimo o načrtovani deložaciji, tako kot občino, kjer dolžnik živi, a tudi mi moramo preživeti in naši najemniki od nas pričakujejo, da bomo stanovanja tudi vzdrževali, obnavljali in skrbeli, da ta ne propadajo, in morda zgradili še kak nov blok,” razlagata Mateja Bezjak in Boštjan Florjančič iz PSS in dodajata, da postopek za prekinitev najemnega razmerja sprožijo že, če najemnik trikrat ne plača najemnine oziroma se to zgodi zaporedoma v dveh mesecih. Izvršbam na transakcijske račune, če so te mogoče, a običajno niso, sledijo vsi nadaljnji postopki, ki vodijo do rubeža premičnin in neželene deložacije, kar običajno traja več mesecev, celo let, dolg najemnikov pa se običajno samo še povečuje.

Razpisanih 31 deložacij

“Najemniki naših stanovanj so nam dolžni 430 tisoč evrov, najemniki stanovanj, katerih lastnica je ptujska mestna občina, pa dolgujejo kar 705 tisoč evrov najemnine. Še 210 tisoč evrov znaša dolg zaradi neplačanih obratovalnih stroškov. Ob tem ima 124 najemnikov stanovanj, katerih lastnica je MOP, priznano subvencijo,” pojasnjuje vodja računovodstva Mateja Bezjak in dodaja, da znaša najvišji dolg njihovega dolžnika že več kot 21 tisoč evrov, a se najemnik s pomočjo odvetnika spretno izmika obveznostim. Slaba polovica najemnikov je, tako sogovornika, rednih plačnikov, veliko je ljudi, ki račune za najemnino stanovanja plačujejo z zamikom.

“Zaradi dolgov zaradi neplačevanja najemnine je bilo letos na našo zahtevo opravljenih devet deložacij, v štirih že razpisanih primerih so ljudje zbrali denar za poplačilo računov. Pred lokalnimi volitvami smo imeli razpisanih 31 deložacij, a smo na zahtevo nekdanjega župana te za čas volitev odložili, zdaj pa nadaljujemo postopke. Imamo tudi 13 predlogov za izvršbo, ki se mora dogoditi v enem letu,” razlaga Boštjan Florjančič, vodja pravne službe, in dodaja, da so postopki izterjave dolga dolgotrajni in neplačnikov zagotovo ne presenetijo, a se jim ti, dokler ne pride do rubeža oziroma deložacije, preprosto izmikajo.

“Iz zgodb, ki jih pripovedujejo ljudje, je pogosto videti, da naši izvršitelji kar pridejo do dolžnikov in odnašajo stvari ali družino na nehuman način vržejo iz stanovanja. Še zdaleč ni tako, najprej izvedemo izvršbo na denarna sredstva, potem, če pri tem nismo uspešni, sledi rubež premičnin in šele nato sledi tožba za izpraznitev stanovanja. Neplačnikom damo 60 dni časa, da se sami izselijo, a ti se odzovejo, šele ko je že razpisana deložacija. Pa tudi tik pred zdajci se pogosto dogovorimo, kako in kaj, skupaj iščemo rešitve in iz doslej opravljenih deložacij vem, da še nihče ni ostal na cesti, vselej se je našla neka rešitev,” razlaga Florjančič, ki poudarja, da se z deložacijo dolžnik ne reši dolga. Prav tako se ga ne reši z osebnim stečajem, ki je med ljudmi zelo aktualen, a tudi ta ne pomaga, če gre za tožbo za izpraznitev stanovanja.

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201411066071263

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 6.11.2014

Slavica Pičerko Peklar

One Response to Ko na vrata potrka izterjevalec

  1. Maja says:

    Gospod Florjančič kako vam že leta ne plačujejo najemnin? Ja kaj pa potem vi počnete na PSS? Do tega sploh ne bi smelo priti. Mislim, da je naš celi sistem narobe obrnjen. Saj vam je lahko jasno, če vam nekdo leto dni nemore plačati najemnin, da vam potem za pet let tudi ne bo. In s tem ne delate usluge dolžnikom ampak še jim pomagate tonit v prepad. Če bi po treh mesecih obvestili Center za socialno delo bi bila zadeva kaj hitro rešena. Rešitve je treba reševati sproti, ne za 10 let, takrat je že prepozno. Samo temu še vi niste dorasli, da bi spoznali kako morate med seboj sodelovati. Pa verjetno med sabo tudi zelo slabo komunicirate, zato pa imate toliko dolžnikov. In zmotila me je vaša izjava, da nespametno ravnajo z denarjem. Kako za božjo voljo pa vi veste kako ravnajo z denarjem. Nekateri so danes že na robu revščine vi pa govorite takšne bedarije. Velika večina so tako že umetniki, da sploh preživijo s temi 500,00 EUR. Lahko vas je sram. Potem jim pa pravi čas pomagajte, da ne bodo imeli takšnih težav. Saj zato pa ste tam, da delate sproti ne pa za 20 let nazaj. In na deložacije ne rabite čakat 20 let. In kolikor mi je znano bi morale biti vse deložacije v mesecu decembru 2014 izvršene, samo ker imamo novega župana g. Senčarja ste jih preložili za leto dni. Da se slučajno naš novi župan ne bo pokazal v slabi luči. Mislim, da se boste mogli vsi skupaj usest in predebatirat kako ljudem pomagati, ne pa da še jim pomagate, da do konca zabredejo in potem res več ne vidijo rešitve, ker je zagotovi ni. Ampak verjetno za takšne stvari nimate časa, posebej ne naš novi župan, ker se preveč slika naokrog kot da bi začel reševat problematiko ptujčanov. ŽALOSTNO, da sploh dajete v javnost takšne neumne komentarje, bi bilo boljše, da bi delali, da ne boste v zaostanku. Pa lep pozdrav!!!!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: