Okoljska minska polja

Pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati

Celje, Mežica, Zasavje, Kidričevo, lahko bi jih našli in proučili še več, starih pa tudi novih onesnaževalskih grehov namreč, a so že ti primeri dovolj za preprosto ugotovitev – osnovno načelo okoljskega prava “onesnaževalec plača” je v Sloveniji prezrto, neuresničljivo zaradi zgodovine okoljskega greha; v zadnjem času, ko smo se ga vendarle začeli zavedati, pa ga ne moremo izvajati zaradi presušenosti državnega pro­računa, ki naj bi ga polnili s pomo­čjo okoljskih dajatev.

Tako se Slovenija bori na vseh frontah s starimi grehi, ki ostaja­jo v glavnem zakriti, dokler ne zarobanti kaka civilna iniciativa ali kak posebno tečen znanstvenik. In v takih primerih so lahko interpre­tacije vrednosti meritev onesna­ževalcev res širokega spektra. Ko se težava vendarle dokaže in vpiše na seznam degradiranih območij, se slej ko prej zatakne pri odgovor­nosti. In tukaj onesnaževalec plača pade na celi črti, saj onesnaževal­ca iz osemdesetih ni ali pa je firm, ki veljajo za njegove naslednice, preveč in so na robu obstoja. Za sa­nacijo naj bi v tem primeru poskr­bela država, kako je z denarjem v tej državi, pa je jasno. Še v Mežici, ki velja za enega redkih zglednih, čeprav poznih, sanacijskih primerov pri nas, so šele zadnja leta brez vsakoletnega strahu, kaj bo z denarjem za program.

Drugače je z modernimi onesnaževalci. Če je industrija zaradi standardov in okoljevarstvenih dovoljenj počistila ali vsaj spravila izpuste v normalne meje, je danes onesnaževalcev več, predvsem pa so nam bliže. A čeprav so dokazi za to, da delci PM10 ubijajo in je Slovenija po višini pobranih okoljskih davščin med prvimi v Evropi, se zatakne drugje. Onesnaževalci sicer plačujemo, a zaradi nedelu­joče države plačujemo v skupni žakelj, ne recimo za to, da bi javni potniški promet vendarle prilezel v 21. Stoletje.

Tako pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati. Posledica vsega tega kaosa je, da je država, ki jo tujcem prodajamo za zeleno zlato, pravzaprav minsko polje, posuto z manjšimi in večji­mi okoljskimi minami, o katerih vemo zelo malo in je njihov vpliv na zdravje zelo težko dokazljiv, in nekaj aktualnimi požari, ki jih ne zmoremo gasiti.

[…]

Tovarna glinice in aluminija Kidričevo

Deponija rdečega blata in odpadlih gum, proizvodnja surovin za kemično, livarsko in keramično industrijo in pralne praške, tovarna asfalta, opuščene gramoznice z nevarnimi odpadki

Strupene snovi: arzen, krom, svinec, živo srebro, natrijev lug

Vpliv na zdravje ljudi: Povezava med izpostavljenostjo strupenim snovem in določenimi boleznimi ni potrjena

Posledice: onesnaženo 50 hektarjev zemlje (tam živi 70.000 ljudi)

Sanacija: Sanacijo odlagališča rdečega blata je Talum začel leta 1992.

Kidričevo: z rdečim blatom med degradi­rano območje ali ekoregijo?

“Raziskave, ki so bile opravlje­ne pred poldrugim desetletjem, so pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentraci­je arzena, kroma, svinca in živega srebra. To so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata, ki se raz­prostira sredi naših polj na skoraj 5o hektarjih, je še vedno grozeča ekološka bomba, ogroža nas depo­nija odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je v preteklo­sti dvakrat gorelo in se zdaj počasi sanira, madžarska družba Mal pri nas proizvaja surovine za kemič­no, livarsko in keramično indu­strijo in surovine za pralne praške ter v poznih nočnih urah spušča v zrak nam neznane pline, avstrijski Saubermacher ima tod center za ravnanje z nevarnimi odpadki, o napovedani sanaciji pa ni ne duha ne sluha,” našteva Branko Štrucl, vodja civilne iniciative, ki je v Kidričevem delovala do letošnjih lokalnih volitev.

Zdaj so se člani gibanja pridru­žili SMC, saj menijo, da bodo kot politična stranka lahko odmev­neje zahtevali, da občino Kidri­čevo država uvrsti med okoljsko degradirana območja. Problemati­čen je, meni Štrucl, cestno-železni­ški promet, s hrupom na življenje ljudi negativno vpliva strelišče slovenske vojske v Apačah, tam je še tovarna asfalta, v desetih, sicer že opuščenih gramoznicah je več kot sto tisoč kubičnih metrov ne­varnih odpadkov, in vse to na ob­močju Dravskega polja, ki velja za rezervat podtalnice in pitne vode.

“S to našo vodo se oskrbuje več kot 70 tisoč ljudi, kar pa pomeni, da naši okoljevarstveni problemi niso zgolj lokalnega pomena, pač pa države, ki bi morala ukrepati, in prav zato zdaj pričakujemo, da nas bo uvrstila med degradirana okolja,” so letošnjo pomlad, ko so v Kidričevem ustanovili društvo Ekoregija Ravno polje, opozarjali člani civilnega gibanja. Člani no­voustanovljenega društva (se) ne obremenjujejo z zapuščino prete­klosti, pač pa prepoznavajo širše okolje Kidričevega kot tisto, ki se lahko pridruži evropskim območjem, ki sama s svojim delovanjem prispevajo k zmanjšanju nevarnih emisij, zmanjšajo porabo energije in z drugačnim kmetovanjem pri­spevajo k izboljšanju humusne sestave tal.

Sanacija in nadzor

Sanacijo odlagališča rdečega blata, iz katerega se je ob sušnem in ve­trovnem vremenu dvigal rdeči prah, je Talum začel že 1992. leta, ko so zasadili prva drevesa. “Gre za 42 hektarjev veliko območje, ki je po dobrih dveh desetletjih sana­cije skoraj v celoti ozelenjeno. Na vzhodnem delu, 15 hektarjev veliki površini odlagališča, smo posta­vili šest sončnih elektrarn,” pravi dr. Marko Homšak iz Taluma in dodaja: “Talum in vse naše odvisne družbe imajo s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje, Arso, prido­bljena vsa okoljevarstvena dovolje­nja za opravljanje svoje dejavnosti. V lanskem in letošnjem letu so štiri naše družbe ponovno pridobile omenjena dovoljenja z veljavnostjo desetih let, kar kaže, da smo ponov­no uspešno dokazali, da je naša de­javnost skladna z vso evropsko in slovensko zakonodajo. Obratoval­ni monitoringi emisij vrednosti. Rezultati opravljenih meritev tako kažejo, da industrij­ska dejavnost ni razlog za povišanje obremenitev z delci PM10 (prašni delci), ampak gre v tem primeru za vpliv prometa, kmetijstva in lo­kalnih virov tovrstnih emisij. Obe odlagališči z nenevarnimi in iner­tnimi odpadki sta z odločbo Arso zaprti od leta 2009, mi pa tam še vedno opravljamo stalen nadzor,” poudarja dr. Homšak.

Na območju odlagališča rdeče­ga blata v Strnišču pri Kidričevem monitoring podzemnih voda opravljajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer dodajajo, da je to le del rednih analiz, ki jih posre­dujejo Agenciji RS za okolje.

“Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Agencija RS za okolje, ugotavljamo, da so zaznana onesnaženja tal v okolici industrij­skega kompleksa Taluma, opazno je tudi onesnaženje podtalnice, zlasti na območju Kidričevega in širše Dravske doline,” so v odgo­voru na dopis kidričevske civilne iniciative sredi poletja zapisali v direktoratu za okolje in dodali, da ministrstvo ocenjuje, “da na podlagi obstoječih podatkov ni mogoče pripraviti ustreznega predpisa, s katerim bi občino Ki­dričevo razglasili za degradirano območje, saj trenutni podatki o stanju v okolju ne zadoščajo za ko­rektno izvedbo postopka. Nujna sta podrobnejša analiza stanja okolja in celovit pregled nad ob­stoječimi povzročitelji onesnaževanj, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo stanja”, ugotavljajo v pristojnem ministrstvu. To naj bi z inšpekcijskimi nadzori spremljalo dogajanja, v prihodnje pa sklicalo srečanje z vsemi, ki bi lahko sode­lovali pri pripravi dokumentov, ki so nujni za odločitev o tem, ali je Kidričevo resnično degradirano območje, in zato potrebno poseb­ne obravnave v varstvu okolja.

[…]

Objavljeno v Večeru, v soboto, 27.12.2014

Andreja Kutin, Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Slavica Pičerko Peklar, Bojan Bauman, Mateja Grošelj

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201412276083905

One Response to Okoljska minska polja

  1. Za Kidričevo says:

    Spoštovani,

    najbolj žalostno pri vsem tem je dejstvo, da župan Leskovar, skupaj s svojim glasovalnim aparatom, prepričuje občane Kidričevega brez vsakršnih argumentov, da v Kidričevem nimamo onesnaženih tal, kakor tudi podtalnice, čeravno Ministrstvo za okolje – direktorat za okolje temu ugovarja in bodo v kratkem začeli z raziskavo. Mi bomo vsekakor zahtevali, da te raziskave opravi Poljsko podjetje, ki je delalo raziskave v občini Celje.
    Obveščeni smo tudi, da bomo od komesariata EU za okolje v kratkem dobili njihov odgovor.

    Vse dobro v letu 2015 in čim manj onesnaženosti v občini Kidričevo, kakor tudi na širšem območju Dravskega polja.
    Lepo pozdravljeni
    Branko Štrucl

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: