Dvorec Sternthal ni od vekomaj kidričevski

Zgodovina dvorca Sternthal, ki je danes ponos občine Kidričevo, je bogata. Po denacionalizaciji je bil v lasti družine Bonča iz Ljubljane, nekdanji kidričevski oblasti pa je uspel dogovor, ki bi lahko bil za vzor marsikomu

Sredi prihodnjega tedna bo v obnovljenem dvorcu Sternthal ponovoletno srečanje kidričevskih gospodarstvenikov, kulturnih delavcev, športnikov in vseh tistih, ki sodelujejo pri ustvarjanju današnjega življenja, tudi politikov, v občini Kidričevo. Nanj vabi Anton Leskovar, zdajšnji župan občine. Ta je v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi obnovljenega dvorca oktobra lani omenil, da se je prav okoli dvorca začela pisati zgodovina naselja Sternthal – Strnišče oziroma današnjega Kidričevega. Občina je za obnovo dvorca, v katerem so ohranjeni številni spomeniško zaščiteni detajli, namenila 1,8 milijona evrov. Obnovo je podprl Evropski sklad za regionalni razvoj z več kot polovico potrebnega denarja. A kot dodajajo nekateri Kidričani, je dobro vedeti še kaj iz preteklih let Sternthala. Zgodovina dvorca je bogata, saj je tod 1830. stala pristava, v katero se je nekaj desetletij pozneje grof Schönfeld preselil s svojo družino, v treh gospodarskih poslopjih ob dvorcu s kar 331 hektarov veliko posestjo pa so živeli delavci, ki so skrbeli za ovčerejo, ki se je tod dobro obnesla. Med prvo svetovno vojno je avstrijsko-ogrska vojaška oblast ob dvorcu zgradila taborišče za vojne ujetnike in rezervne vojaške bolnišnice. Po vojni je posest z gradom kupil ptujski trgovec Čuček, med drugo svetovno vojno pa je v strniškem gradu imelo sedež nemško vojaško poveljstvo. “Sledila je nacionalizacija in leta 1961 je bil dvorec Sternthal predan Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Po osamosvojitvi Slovenije in sprejetem zakonu o denacionalizaciji so bili grad oziroma dvorec in posesti vrnjeni lastniku Janezu Bonči iz Ljubljane, ki je gozdove, travnike in druga zemljišča takoj sprejel nazaj, grajski stavbi pa se je pred sedmimi leti odpovedal in jo z darilno pogodbo prepustil občini Kidričevo v brezplačen prenos,” razlaga zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki se je z zgodovino dvorca Sternthal preteklo jesen podrobneje ukvarjala, saj kot dodaja, je prav, da ljudje poznajo zgodovino svojih krajev in ljudi.

“Lepo je, da je zdajšnja občinska oblast v Kidričevem poskrbela za popolno obnovo našega dvorca Sternthal, a je dobro vedeti, da dvorec ni od vekomaj v občinski lasti in nam je pred leti uspelo s takratnimi lastniki dvorca skleniti dogovor o brezplačni predaji te pomembne kulturnozgodovinske stavbe v občinsko last,” pravi Jožef Murko, nekdanji župan občine Kidričevo. Prav v njegovem času sta s takratno direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik navezala stike z lastnikoma dvorca, Janezom in Veroniko Bonča iz Ljubljane. Družina Bonča, ki je bila lastnica sternthalske posesti od 1929. leta pa do povojne nacionalizacije, je med denacionalizacijo dobila nazaj nekdanje imetje v Kidričevem. V dvorcu in stavbah ob njem so zadnja desetletja živeli naši ljudje, ki pa stika z lastniki niso imeli,” se spominja Murko in dodaja, da prva srečanja z zakoncema Bonča niso nakazovala tako želenega dogovora. “To je bilo tudi razumljivo. Mi smo kar potrkali na njuna vrata v Ljubljani, povedali, kakšna so naša pričakovanja, in po nekaj srečanjih ter naši predstavitvi, kako si v Kidričevem predstavljamo prihodnost dvorca, ki ga želimo obnoviti in vanj preseliti občinsko upravo ter dvorec nameniti kulturnemu dogajanju, sta nam bila zakonca Bonča dvorec pripravljena podariti. V začetku samo stavbo, a smo se v kasnejših, kako leto trajajočih dogovorih pogodili, da nam predata tudi del okoliškega zemljišča, saj je bilo to potrebno za popolno ureditev posesti, vse v skupni vrednosti 550 evrov tisoč,” se spominja Murko in dodaja, da je bila pogodba o brezplačnem odstopu 1,7 hektarja velikega zemljišča in dvorca ter okoliških gospodarskih objektov podpisana februarja 2008. “Menim, da smo s tem dejanjem dokazali, da je mogoče propadajoče zgodovinske stavbe rešiti pred nadaljnjim propadanjem in bi lahko bil naš dogovor vzor še kakemu podobnemu dejanju, saj v Sloveniji propada vrsta pomembnih zgodovinskih objektov, za katere zdajšnji lastniki, tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ne morejo primerno skrbeti. Nam se zdi prav, da se spomnimo ljudi, ki so nam podarili dvorec, pri dogovorih nam je veliko pomagala tudi Veronikina sestra Jožica. Vsi so, žal, že pokojni, a za razumevanje naše, če ne že daljne, pa vsaj bližnje zgodovine je dobro spomniti na ljudi, ki so soustvarjali ne samo našo preteklost, temveč tudi prihodnost,” dodaja Jožef Murko iz Kidričevega.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v soboto, 3.1.2015

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201501036085207

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: