Protest kmetov pri črpališču Skorba

Kmetje, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih in je njihova pridelava zaradi sprejetih ukrepov močno omejena, napovedujejo proteste, saj ne morejo biti edini, ki varujejo podtalnico

“Kmetje ne moremo več čakati križemrok, saj odgovorni v državi sprejemajo nerazumne ukrepe, še posebno skrb vzbujajoči pa so zadnji, povezani z ukrepom kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil (KOPP) in se nanašajo na vodovarstvena območja. Pred osmimi leti sprejeta uredba o vodovarstvenih območjih je še vedno nedorečena, kmetje smo na teh območjih močno omejeni v pridelavi, še vedno ni urejeno vprašanje odškodnin za izpad prihodka. Tudi naša zahteva, da se gre v zamenjavo kmetijskih zemljišč, ni padla na plodna tla. Vrtimo se v začaranem krogu in za prvi korak iz tega bomo v petek, 20. februarja, organizirali protestni shod pri vodnem črpališču v Skorbi pri Hajdini,” napoveduje Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, in poudarja, da shod, na katerega se bo več sto kmetov pripeljalo s traktorji in cisternami, organizirajo člani civilne iniciative s Ptuja, iz Maribora, Gornje Radgone in Ljubljane.

“Za zdaj gnojnice ne bomo razlivali, a če nam odgovorni v državi, v prvi vrsti kmetijski minister Dejan Židan, ne bodo prisluhnili, bomo proteste stopnjevali in prav kmalu se lahko zgodi, da bomo gnojnico razlivali ne le po naših poljih, ampak tudi po cestah in še kje,” napoveduje Medved.

Kmetje, ki imajo obdelovalno zemljo tudi na vodovarstvenih območjih, si zadnjih osem let prizadevajo za njeno zamenjavo, za kar bo treba, dodaja Milan Unuk, generalni sekretar Sindikata kmetov in kmetovalec z Dravskega polja, spremeniti tudi zakonodajo, ki bo lastnikom kmetijske zemlje na vodovarstvenih območjih dajala prednost pri zakupu nadomestnih kmetijskih zemljišč in jim zagotavljala ustrezno odškodnino za izpad dohodka od kmetovanja. Zdaj se dogaja, poudarjajo nezadovoljni kmetje z Dravskega polja in sosednjih vodovarstvenih območjih, da mora kmet, ki ima denimo hektar obdelovalne zemlje na prvem vodovarstvenem območju, tudi na vseh drugih svojih njivskih površinah uporabljati le tista fitofarmacevtska sredstva, ki jih sme uporabljati na območju nahajališč pitne vode. “To je popolna degradacija, nikjer v Evropi nimajo tako stroge zakonodaje. Mi bomo v petek jasno in glasno terjali, kar smo zahtevali že na svojem prvem protestu novembra 2011 v Šikolah, in sicer, da imamo lastniki vodovarstvenih zemljišč prednost pri zakupu kmetijskih zemljišč, zahtevamo odškodnine zaradi izpada dohodkov, prav tako bomo zahtevali takojšnje izplačilo odškodnin iz leta 2009 ter možnost prodaje ali zamenjave kmetijskih zemljišč,” poudarja Milan Unuk, ki je enako kot več sto kmetov zaradi strogih pravil kmetovanja zaradi uvedbe vodovarstvenih območij prepričan, da pod takšnimi pogoji slovensko kmetijstvo ne more konkurirati evropskemu, in to že pomeni – konec domače kmetijske pridelave.

Slavica Pičerko Perklar

Objavljeno v Večeru, v soboto, 14.2.2015

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502146095691

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: