Protest za čisto pitno vodo

Skoraj desetletje že velja uredba o kmetovanju na vodovarstvenih območjih. Kmetje jo spoštujejo, a poudarjajo, da je kmetovanje zato dražje, prihodki pa so manjši. Jutri protestni shod pri črpališču v Skorbi

Od 120 do 150 evrov na hektar znaša odškodnina za kmetovanje na vodovarstvenem območju. Veliko je mogoče postoriti v organizaciji in pri kvaliteti

“Za nastale razmere kmetje krivimo ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki smo ga povabili tudi na petkov protestni shod, a odgovora še nismo dobili, prav tako ne vemo, če se bo našega shoda udeležil kdo iz ministrstva za okolje. Počutimo se ogoljufani in vse bolj imamo občutek, da se odgovorni v Ljubljani ne zavedajo, v kakšen položaj so nas pripeljali,” je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo pred jutrišnjim, petkovim, protestnim shodom slovenskih kmetov, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, predstavljal Branko Grad iz Civilne iniciative Ljubljana. Slovenski kmetje so se zaradi 2007. leta sprejete uredbe o omejenem kmetovanju na vodovarstvenih območjih znašli v brezizhodnih razmerah, o čemer bodo podrobneje spregovorili tudi na jutrišnjem protestu v Skorbi, ki ga predstavljajo kot protest za čisto pitno vodo.

Zaradi varovanja pitne vode ob denar

“Kmetje smo edini, ki pri nas še varujemo čisto okolje, predvsem podtalnico, a smo zaradi tega v vse težjem položaju. Zaradi sprejetih ukrepov mi, ki kmetujemo v najožjem vodovarstvenem območju, ne moremo vstopiti v nobenega od okoljskih ukrepov, čeprav jih moramo obvezno in brezpogojno izpolnjevati,” poudarja Milan Unuk iz Civilne iniciative Dravsko polje. Dodaja, da zaradi sprejetih državnih ukrepov kmetje ostajajo letno brez vsaj 500 evrov po hektarju kmetijskih površin. Odškodnine, dodaja, ki jih prejemajo, so mizerne, določa jih država, za njivske površine pa znašajo med 120 in 150 evrov na hektar, a izključujejo možnost kandidiranja za evropska sredstva. “Če ima kmet na vodovarstvenem območju travnik, ni upravičen do nikakršnega nadomestila, čeprav vsi vemo, da prav travinje najmanj vpliva na podtalnico. Vedeti je treba, da je kmetovanje na tem območju precej dražje, pridelki pa so manjši. Zaradi zmanjšanja dohodka je država določila odškodnine, za katere morajo kmetje vsako leto oddajati vloge upravljavcem vodovoda. Najhuje pri vsem skupaj pa je, da se ta odškodnina razume kot državna pomoč, zaradi katere kmetje ne morejo kandidirati za evropska sredstva KOPOP, ki so namenjena prav za te namene,” pojasnjuje Ivan Brodnjak, svetovalec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki prav tako kot sindikat kmetov petkov protest lastnikov zemljišč na vodovarstvenih območjih podpira. “Težav, s katerimi se dajejo kmetje na vodovarstvenih območjih, se zavedamo tudi v kmetijsko gozdarski zbornici in nanje opozarjamo vlado. Gre za velike omejitve v kmetovanju, stroški so večji, prihodki manjši in zavedamo se, da gre za težave, ki se že predolgo rešujejo, čeprav bi lahko razmere uredili kar po sosednjem avstrijskem vzoru,” pravi Cveto Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Odškodnine, ki izključujejo evropsko pomoč

“Kmetje, ki zdaj upamo, da se bomo sredi marca vendarle sestali z ministrom Židanom, ta nam je obljubil poldrugo uro časa in ne zgolj pol ure za razjasnitev najhujših težav, zahtevamo, da nam država zagotovi nadomestna zemljišča ali odkup zemljišč po primernih cenah, terjamo izplačilo odškodnine, ki bo odražala dejansko škodo zaradi omejenega kmetovanja, pri čemer predlagamo zgledovanje po sosedih Avstrijcih,” pravijo vodje civilnih iniciativ. Dodajajo, da je treba domačo zakonodajo urediti tako, da se prejete odškodnine ne bodo štele kot državna pomoč in bodo lahko kandidirali na evropskih razpisih. “Prepričani smo, da je mogoče hitro odpraviti tudi birokratske ovire in zaplete, ki spremljajo našo oddajo vsakoletnih zahtevkov za odškodnine. Tako se nenehno dogaja, da so nekateri naši zahtevki zavrnjeni, pa naslednje leto sprejeti, izplačilo zmanjšano, mi pa ne vemo, kako in kaj,” razlaga Stanislav Rukav, predstavnik kmetov z Dobrovc, kjer so ti prepričani, da je treba vse z odškodninami povezane postopke poenostaviti in skrajšati. “Če nakopičenih problemov ne bomo uspeli rešiti, bomo zahtevali odstop odgovornih na ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za kmetijstvo, in če tudi to ne bo zaleglo, bomo zaprli državne meje,” v en glas zatrjujejo zastopniki štirih civilnih iniciativ. Ti zastopajo kmete, ki kmetujejo na blizu 5 tisoč hektarjih obdelovalnih površin in so del vodovarstvenih območij.

Iz katerega vira za odškodnine kmetom?

Na območju Dravskega polja se na vodovarstvenih območjih nahaja blizu 100 hektarov kmetijskih površin, ki jih obdeluje nekaj več kot sto lastnikov zemljišč. Ti so v preteklih štirih letih od Komunalnega podjetja Ptuj, upravljavca tukajšnjega vodovodnega omrežja in črpališč, prejeli skupaj slabih 215 tisoč evrov odškodnine, a kot poudarja Janko Širec, direktor ptujske komunale, področje izplačevanja odškodnin na ravni države še vedno ni urejeno. “Mi smo svoje obveznosti poplačali, a ostaja dejstvo, da zakonodaja na tem področju še vedno ni urejena in smo v preteklosti nadomestila izplačevali iz lastnih sredstev. Ob tem pa za 3,5 milijonov načrpane vode letno v državni proračun za vodno povračilo odvedemo 280 tisoč evrov, po naših podatkih se na tem računu letno zbere vsaj 50 milijonov evrov in to je zagotovo denar, ki bi ga lahko namenili tudi za odškodnine kmetom.”

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 19. februarja 2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502196096801

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: