Kmetje grozijo, da bodo razlili gnojnico – tudi po Ljubljani

Okrog 300 kmetov je v petek protestiralo zaradi nevzdržnih razmer tistih, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih. Prepričani so, da jih država le omejuje, zato zahtevajo odškodnino in nadomestna zemljišča. V nasprotnem primeru grozijo, da bodo začeli izlivati gnojnico po njivah v prvem vodovarstvenem območju, v skrajnem primeru pa bodo protest z njive preselili na beton v Ljubljano.

Ob črpališču Skorba je v petek potekal vseslovenski protest za zdravo pitno vodo, shod lastnikov zemljišč, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih v organizaciji Civilne iniciative Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana.

Težav, s katerimi se soočajo kmetje, je veliko, a tokrat so v prvi vrsti izpostavili težave tistih, ki imajo zaradi tega, ker so njihova zemljišča na vodovarstvenih območjih, bistveno manjši pridelek in se zato počutijo diskriminirane. Pravijo, da so njihovi stroški kmetovanja višji, saj se morajo držati strogih predpisov, država pa je še enkrat več pokleknila navodilom iz Bruslja in jim situacijo s KOPOP-programom še otežila. Zato kmetje zahtevajo odškodnine, primerljive avstrijskim, po 1.000 evrov za hektar zemljišča na vodovarstvenem območju. Trenutno so te številke pri nas bistveno nižje, in se v povprečju gibljejo okrog 120 evrov. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je na protestu dejal, da je to za državo majhen strošek, saj bi te odškodnine predstavljale le 0,7 odstotka proračuna.

Kdo državi pomeni več: mali kmet ali veliki giganti?

»Kmetje na prvem vodovarstvenem območju smo podvrženi hudim omejitvam pri kmetovanju. Te vplivajo na način kmetovanja in znižanje prihodka oziroma povečanje stroškov. Žal za to ne dobimo pravične odškodnine, ki nam je bila obljubljena, niti nadomestnih zemljišč, ki jih ima država v lasti. Kot dober gospodar mora oblast v primeru omejevanja poskrbeti za ugodno rešitev prizadetih, a tega ne naredi. Kmete le omejuje in jih ne pusti do nadomestnih zemljišč v njeni lasti, ki jih v neposredni bližini obdelujejo veliki giganti. Program KOPOP, ki je sicer prostovoljen in se je v prejšnjem obdobju izvajal kot KOP, pomenil vpeljavo okolju prijaznejših praks kmetovanja in izboljšanje stanja okolja, sedaj postaja krvnik slovenskih kmetov na vodovarstvenih območjih,« je bil jasen Medved. Težava je med drugim tudi v tem, da nov ukrep določa, da če je le ena parcela na vodovarstvenem območju, se morajo omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev upoštevati na celotni kmetiji.

Kmetovalec Jože Meglič pravi, da so te omejitve zelo krute: »Omejitve so izjemno stroge, saj ne smemo gnojiti z gnojem, zato moramo te organske snovi peljati na drugo zemljišče ali na čistilno. V prihodnje pa nas čaka še več omejitev. Če imaš eno parcelo na vodovarstvenem območju, boš moral celo kmetijo voditi enako, kar pomeni, da ne smeš voziti gnojnice in škropiti na nobenem delu zemljišča. Zaradi tega pridelki padajo! Če se pogovarjamo o predelavi žit, kmetje iz širšega ptujskega območja dosegajo okrog 10 ton pridelka, se sam sploh ne upam oglasiti, ker dosegamo 4 tone. Seveda imamo tudi slabšo zemljo, ampak na račun omejitev gnojenja z mineralnimi gnojili.«

Tudi drugi kmetje pričajo o bistveno nižjem pridelku, kot ga imajo tisti, ki niso na vodovarstvenih območjih. Ivan Vogrinec iz Skorbe pravi, da so subvencije neprimerljive s tem, kolikšen je zaradi teh omejitev izpad dohodka: »Obdelujem 50 hektarjev in sedaj bom moral zaradi 5 hektarjev na vodovarstvenem območju vse obdelovati s strogimi omejitvami. Sploh ne vemo, kaj naj naredimo. Meni se zdi najpomembnejše, da se problem reši, nisem toliko za odškodnine. Najraje bi bil, če bi se zemljišča zamenjalo in bi bilo lažje kmetovati. Podatek za lani kaže, da je na neomejenih območjih zraslo 9 ton koruze, pri nas pa 3 tone. Finančno je to velika izguba. Težko pa si sploh kaj želim, ker se s tem ukvarjam že 30 let in smo ena prvih kmetij. Upam sicer, da se bo to uredilo, ampak nisem ravno optimist. Nadomestnih zemljišč na Ptujskem v lasti sklada je dovolj, a se bojim, da ni volje, kar je razlog, da se doslej ni nič uredilo.«

Čista voda da, a ne zgolj na račun kmetov

So pa kmetje na protestu poudarili tudi, da so za čisto pitno vodo, da so k temu stremeli v preteklosti, pa tudi v prihodnosti so pripravljeni kaj žrtvovati zanjo, a da so določeni ukrepi neživljenjski in na terenu neizvedljivi. Zato želijo sodelovati pri konstruktivni pripravi predlogov in zahtevajo primerno odškodnino za izpad dohodka. Ob tem poudarjajo, da podatki primerjave med letoma 2010 in 2013 kažejo na to, da v zadnjih letih v Sloveniji pijemo bistveno boljšo vodo, kar je po mnenju kmetov tudi njihova zasluga.

Skorba, Podravje, 23.2.2015

Dženana Kmetec

Vir: http://www.tednik.si/kmetje-grozijo-da-bodo-razlili-gnojnico—tudi-po-ljubljani

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: