Pangea, geološko-paleontološki muzej

V Dragonji vasi je domačin Vili Podgoršek pred leti odprl zasebni muzej, v katerem je na ogled blizu 4000 mineralov, kamnin in fosilov. Profesor se z vsakega potepanja po svetu vrne s kakim “kamnom” v žepu

“Ko vidim, da so vrata v ta naš muzej odprta, rada vstopim, ustavim se pri vitrinah z dragim kamenjem. Ametisti, ahati pa opali so tisto, kar mojim očem še posebno dobro dene,” se je pred dnevi muzala Marija Bauman iz Dragonje vasi, skoraj soseda zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea. Domačin Vili Podgoršek, profesor geografije in zgodovine na mariborski II. gimnaziji, je pred sedmimi leti svojo ljubiteljsko dejavnost postavil na ogled in predstavil obi­skovalcem. Zdaj tako ni treba daleč, da človek postoji pred “zlato rudo” iz Avstralije, turkizom iz Argentine ali piromorfitno kamnino iz Francije.

“V muzeju, ki še vedno raste, je na ogled blizu 4000 eksponatov, ki sem jih razstavil v 44 vitrinah po te­matskih sklopih. Skupaj imam v svoji zbirki evidentiranih več kot 7000 mi­neralov, kamnin in fosilov, a vsi niso na ogled oziroma jih priložnostno me­njavam ali eksponate posojam razsta­vljavcem doma in v tujini. Na ogled so bili že na blizu sto razstavah, tudi v sklopu Art kampa v mariborskem Mestnem parku,” pravi Podgoršek, ki je muzej, ki ga je najprej uredil v delu stare domačije, zdaj postavil povsem na novo.

Marsikaj Teži pod našimi nogami

“Zbirka se je kar širila in tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje, zato sem moral muzej razširiti, saj je vse več tudi tistih, ki jih zanima ogled vseh razstavljenih eksponatov. Te si je mogoče ogledati na dan odprtih vrat, ki ga vsako leto oktobra pripravimo v muzeju, sicer pa se je za obisk najbo­lje napovedati, sam pa po zbirki rade volje popeljem posameznike in skupi­ne, najbolj pogosto so to osnovnošol­ci in dijaki,” pravi Vili Podgoršek, ki prav vsako potepanje po svetu sklene s “kupom kamenja”, ki ga prinese v domačo zbirko. “Mnogi mislijo, da je treba v svet po nova odkritja, pa ni vselej tako, marsikaj je mogoče najti že v domači zemlji. Mene denimo je školjka z obrobja Slovenskih goric preprosto nagovorila. Obrnil sem kamen, tam sredi bregov in zagledal školjko,” se spominja Podgoršek, ki v svojem muzeju rade volje organizira delavni­ce na temo prepoznavanja mineralov in fosilov, tiste najbolj vnete pa pope­lje tudi do nahajališč mineralov in fo­silov. Morski ježek iz okolice Šentilja, leščur tam nekje iz Škocjana pa školjka iz Podsrede so le majhen del domačih najdb, ki navdušujejo, poglede prite­gne popoln odtis lista iz Rošpoha pa seveda najdbe iz daljne Mongolije ali Kitajske. “V posebnem seznamu je opi­sanih 120 slovenskih nahajališč mi­neralov in fosilov. Mnoga med njimi iz različnih vzrokov niso več doseglji­va, obiskovalci pa po ogledu zbirke povedo, da mi je to uspelo urediti na privlačen in zanimiv, tudi poučen način. Tako so fosili prikazani po po­sameznih geoloških obdobjih, pogle­de pritegnejo fosili Panonskega morja ( pa kamnine in minerali z bližnjega Po­horja, prav poseben je svet opalov pa kalcit, najbolj razširjen mineral v Slo­veniji ima v Pangei svoje mesto,” raz­laga lastnik ene največjih tovrstnih zasebnih zbirk v Sloveniji.

Vedno navdušeni obiskovalci

“Pogosto pridem sem, da vidim, s čim novim je Vili izpopolnil svojo zbirko. No, danes mu prinašam svojo ‘najdbo’, ki je bolj turistična, a kaj bo meni kepa soli iz Mrtvega morja, če pa vem, da bo Vili znal poskrbeti za to bolje od mene,« je ob snidenju omenil Bogdan Vunjak iz Maribora in hitro dodal, da je Vili svetovljan, razgledan kot le redkokdo, obenem pa pravi Štajerec, človek, ki ima rad domači svet in ljudi. “Mi smo tukaj, ker skrbimo za Vilijevo trto, potomko najstarejše trte na svetu. Z mariborskega Lenta smo jo sem prinesli pred letom, pa smo domačini i rekli, da mora rasti ob lesenih brajdah. Stopili smo skupaj in zavihali rokave ter izpolnili obljubo,” so se na druženju, ki so se mu pridružili številni do­mačini, prišli pa so tudi obiskovalci z vseh koncev Slovenije, s svojim delom postavili domači fantje in napovedovali, da bo ob letu, ob kostanju in do­mačih prigrizkih, mogoče nazdraviti s kapljico prve letine žametne črnine. “Vilija občudujem, ustvaril je zavida­nja vredno zbirko mineralov, kamnin in fosilov. Zdaj se glas o njegovi zaseb­ni zbirki vse bolj širi in prepričan sem, da se bomo vsi skupaj še čudili vedno novim in novim najdbam,” napovedu­je Srečko Štajnbaher, vodja maribor­ske organizacijske enote ZVKD, ki ga z lastnikom muzeja povezujejo študent­ska leta, zdaj pa skupno zanimanje za ohranjanje take in drugačne dediščine.

“Prve primerke mineralov in fo­silov sem prinesel z ekskurzij ali po­tovanj v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Že leta sodelu­jem s Prirodoslovnim muzejem Slo­venije, pogosto si sposodi kakšne eksponate iz moje zbirke za postavi­tev tematskih razstav, dobro sodelu­jem tudi z Univerzitetno knjižnico Maribor, dve desetletji pa tudi z or­ganizatorji mednarodnih razstav, ki potekajo vsako leto v Tržiču,” omeni Vili Podgoršek in doda, da obisko­valci, kot njegova sovaščanka, obi­čajno najprej opazijo minerale, ki se pogosto uporabljajo kot nakit.

Objavljeno v Večeru, v petek, 30.10.2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201510306154145

Napotilo:
http://pangea-muzej.si/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: