Država se z Brenclom ni pogodila

Lastnik podjetja Albin Promotion, ki je v opuščeno gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju dovažalo odpadne gume, se je z državo pripravljen pogoditi za 4,5 milijona evrov

Sredi marca naj bi se začelo sojenje državi za 5,8 milijona evrov odškodnine, ki bo skupaj z obrestmi še precej višja, saj se ministrstvo za okolje in prostor in podjetje Albin Promotion (AP) iz Majšperka pretekli konec tedna nista sporazumela o 4,5 milijona evrov odškodnine podjetju Albina Brencla. Postopek poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer naj bi začetek sodne obravnave začel sredi marca letos.

Kdo izdaja dovoljenja

Albin Brencl, lastnik podjetja AP, je že pred pol leta napovedal tožbo zoper državo, če ta ne bo pristala na poravnavo v primeru sanacije gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. To je Brenclovo podjetje najelo od občine Kidričevo za 120 tisoč evrov služnostne odškodnine in plačalo polovico vsote ter začelo sanacijo nekdaj divjega odlagališča odpadkov, kamor so ljudje dovažali vsemogoče odpadke, tudi salonitne plošče, stare avtomobile, akumulatorje in druge nevarne odpadke, še največ pa ostanke škropiv in drugih kemikalij.

Podjetje AP je dela začelo in v očiščeno gramoznico začelo dovažati od­padne avtomobilske gume, ki naj bi jih tam zmleli in v končni fazi zasuli s plastjo zemlje. A konca načrtovane sanacije nikoli ni bilo. Albin Brencl je za našteta dela pred zdaj že skoraj de­setletjem pridobil okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje. Po dveh požarih na odlagališču gum se je občina Ki­dričevo odločila odstopiti od pogod­be, inšpektorji pa so takrat ugotovili, da ministrstvo za okolje, ki je potreb­na soglasja izdalo v času, ko ga je vodil Janez Podobnik, ni pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja, saj naj bi bilo to v domeni upravne enote. Ker Brencl ni imel več gradbenega dovoljenja, mu je bilo odvzeto tudi okoljevarstve­no dovoljenje – in začelo se je dokazo­vanje, kdo je v postopkih ravnal prav in kdo ne, vmes je morala poseči celo evropska komisija, ki je poskrbela za opomin državi, zadevo pa predala evropskemu sodišču.

Sanacija prihodnje leto

Brencl dokazuje, da mu je bila z od­vzemom dovoljenja povzročena velika škoda, na ministrstvu trdijo naspro­tno. Konec lanskega leta je to že ob­javilo javni razpis in izbralo podjetje, ki naj bi poskrbelo za odstranitev 28 tisoč ton gum, a zaradi revizije še ne razkrivajo, kdo je izbranec in koliko bo sanacija stala. Na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bodo za od­stranitev gum, ki sredi Dravskega polja, enega večjih rezervoarjev pitne vode v državi, ležijo nezakonito, po­skrbeli do poletja prihodnje leto, a je vprašanje, če bo ob zdajšnji zavzetosti in zapletenosti zadeve to resnično iz­vedljivo.

Zaustavlja se seveda pri denarju, ki bi ga bilo treba zagotoviti – in kar naj bi bila obveznost podjetja AP. To se je aprila lani znašlo v blokadi, bilo pri­siljeno odpustiti nekaj deset delavcev, ki so vložili zahtevek za stečajni posto­pek, a naj bi ga sodišče zavrnilo. Se je pa Brenclovo podjetje prijavilo na lan­skoletni razpis ministrstva za okolje za odstranitev gum, saj bi, tako podje­tnik, 28 tisoč ton gum lahko odstrani­li za 1,5 milijona evrov, za 2,2 milijona pa kar vse gume, ki jih je v gramoznici skupaj še 42 tisoč ton.

Gramoznico bi zdaj, ker v bližini poteka gradnja avtoceste in je treba nekam z odvečno zemljo, lahko pre­krili s prav to z avtocestnega gradbi­šča, je prepričan Brencl, ki ima rešitev tudi za odpadne gume. Te naj bi iz Lo­vrenca na Dravskem polju prepeljali v cementarno v Bosno, kjer bi jih sežga­li, nekaj pa celo v sežigalnico v Paki­stan.

Kot rečeno, poravnava med državo in AP ni uspela, saj je ministr­stvo to zavrnilo, je pa sodnica ponudila obema stranema možnost, da se poravnata med sodnim postopkom. “Ravnanja države preprosto ne razu­mem, saj se odloča za postopek, ki bo veliko dražji, kot če bi sprejela našo ponudbo, ki nas obvezuje, da v roku pol leta popolnoma saniramo gramo­znico na Dravskem polju,” je včeraj dogajanje komentiral Albin Brencl.

Poravnava je še mogoča?

“Država z družbo AP ni sklenila poravnave, ker poravnalni predlog družbe AP tako po vsebini kot v predlagani višini za toženo stranko ni bil spre­jemljiv. RS kot tožena stranka namreč zagovarja stališče, da odškodninska tožba družbe AP ni utemeljena, ker pogoji za uveljavljanje odškodninske od­govornosti države niso podani,” so v odgovoru na naše vprašanje, zakaj ni prišlo do predlagane poravnave, sporočili z ministrstva za okolje in prostor. To dodaja, da je na drugo javno naročilo za izbiro izvajalca odstranitve izra­bljenih gum prispelo devet pravočasnih ponudb. Izbran je bil izvajalec od­stranitve odpadnih gum, a odločitev še ni pravnomočna, zato informacij o izvajalcu še ne dajejo. Rok za odstranitev gum je 30. junij 2017. Za zdaj se tudi ne ve, kakšna je vrednost odstranitve 28 tisoč ton gum. Da lahko v času so­dnega postopka stranki dosežeta dogovor in spor rešita na miren način, še dodajajo na ministrstvu.

Hočejo me uničiti

Albin Brencl, lastnik podjetja AP iz Majšperka: “Lani junija smo se na mini­strstvu za okolje in prostor dogovorili, da naše podjetje izdela ponudbo za odstranitev gum iz gramoznice – skupaj smo jih tja pripeljali 49 tisoč ton – in odstopimo od tožbe. Mi smo imeli že vse pripravljeno za končno odstrani­tev gum, a seje, kot običajno, spet zalomilo. Cilj nekoga v tej državi je, dame spravi v stečaj, ni pa ga, ki bi prisluhnil pravnemu mnenju o odgovornosti države, ko se je ta odločila za odpravo povsem legalno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki mi ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Štiri leta kasneje pa je bilo ugotovljeno, da bi gradbeno dovoljenje morala izdati ptuj­ska upravna enota. Z odpravo tega dovoljenja se je začela kalvarija z gumami, ki bo našo državo, če poravnave ne bo, drago stala.”

Bo ukrepala evropska komisija?

Podjetju AP je sredi leta 2012 pristojni inšpektor za okolje izdal odločbo, da iz gramoznice odstrani izrabljene gume, saj mu je z odpravo gradbenega do­voljenja prenehala pravica skladiščenja gum v opuščeni gramoznici. Ker podjetje tega ni storilo, je gume pričela odvažati država, račun pa izstavila podjetju. Evropska komisija je pred slabim letom proti Sloveniji vložila tožbo na evropsko sodišče, češ da še ni odstranila odpadnih gum, ki so, kot se je izkazalo v dveh požarih, lahko vnetljive. V tem času bilo iz gramoznice od­stranjenih zgolj sedem tisoč ton gum.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 13. januarja 2016

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201601136176343

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: