Socialno-ekološki projekti Občine Kidričevo in Zavoda »Nazaj na konja«

V zadnjem času[1] so v Občini Kidričevo na pobudo ali v sodelovanju Fundacije in Zavoda »Nazaj na konja« nastali vsaj trije zanimivi ekološko-socialni projekti. Pravna forma teh pobud, čeprav v osnovi zasnovane kot neprofitne, je neka oblika javno – zasebnega partnerstva. V glavnem se ta način investiranja uporablja pri raznih infrastrukturnih projektih, v zadnjem času pa vse pogosteje zasledimo tovrstne načine sodelovanja tudi na področju javnih storitev. Enostavno povedano gre za skupno, dogovorjeno vlaganje zasebnega in javnega kapitala v dejavnosti, ki so bile pred tem v domeni države oz. skupnosti. Ni mogoče zanikati, da se na ta način odpira veliko novih možnosti kako lahko neka skupnost v zaostrenih finančnih razmerah ohranja razvoj, visok standard infrastrukture in storitev ter s tem hkrati to omogoča tudi gospodarstvu v zasebnem sektorju.[2] Tovrstno sodelovanje pa predstavlja tudi kar nekaj izzivov, ki jih želimo preveriti v tem sestavku. Področji sociale in ekologije sta v tem okvirju še posebej občutljivi, zato je potrebna toliko večja preglednost, da vemo kaj se dogaja in kako.[3] Ob testu naštetega želimo izvedeti tudi tisto, kar je bilo ob sicer zglednem medijskem obveščanju o vzpostavljanju teh projektov premalo poudarjeno ali sploh zamolčano, po začetnem »navdušenju« pa tudi v medijih nismo več zasledili prav veliko poročil o tem kako ti projekti potekajo, zato nas zanima tudi v kakšni »kondiciji« so trenutno in kaj obetajo v prihodnje.

Vsi trije v tem sestavku obravnavani projekti so nastali na pobudo Fundacije »Nazaj na konja«[4] z očitnim namenom posredno združiti lasten interes in javno dobro. Fundacija »Nazaj na konja« je v desetletju svoje dejavnosti v naš prostor, pa tudi širše, vnesla nekaj zelo dobrodošlih aktivnosti, s svojim angažiranim delovanjem pa dodobra prevetrila tukajšnjo sicer zatohlo lokalno »zapečkarstvo«. Poglejmo podrobneje izhodišča in dejavnost omenjenih treh projektov, ki trenutno tečejo v Občini Kidričevo.

  1. Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Ekoregija Ravno polje je formalno društvo[5], ki je bilo 28.8.2014 ustanovljeno na pobudo občin Kidričevo in Starše.[6] Za prvega predsednika je bil izvoljen gospod Alexander Saša Goljevšček.[7] Ustanovni skupščini so se pridružili tudi predstavniki Ekoregije Kaindorf[8] iz Avstrije, po kateri je ideja Ekoregije Ravno polje tudi zasnovana. Društvo sprejema nove člane, članarina pa znaša 5€ na leto.[9]

V ediciji Ravnega polja iz maja 2014 v prispevku Alexandra Saše Goljevščka[10] najdemo prvo omembo avstrijske Ekoregije Kaindorf[11] in predstavljen način predvidenega povezovanja z Občino Kidričevo.

Kot je v vabilu v Ravnem polju, julija 2014, zapisal župan Leskovar: »bo Ekoregija Ravno polje zastopala interese našega bivanjskega prostora in s tem predvsem interese vseh nas in naših otrok, ki bodo le tako lahko živeli v zdravem in priložnosti polnem okolju. Vsak od nas lahko prispeva svoj delež k boljši prihodnosti!«[12]

V medijih smo o društvu lahko brali predvsem razmišljanja predsednika društva Alexandra Saše Goljevščka: »Po izkušnjah podobne ekoregije, ki že od leta 2007 deluje v sosednji Avstriji, na območju Kaindorfa, smo se odločili po podobni poti v prihodnost stopiti tudi sami. To pomeni, da smo za zdaj ustano­vili društvo Ravno polje, ki vključuje ljudi iz lokalne skupnosti, gospodarstva in kmetijstva, naša skupna naloga pa je, da združeni v posameznih delovnih skupinah začnemo ozaveščati ljudi na področju varovanja okolja. Kot pri naših sosedih je tudi pri nas mogoče še veliko narediti za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, izboljšati humusno sestavo tal, zmanjšati uporabo pesticidov v kmetij­stvu, z nakupi pridelkov iz domačega okolja je mogoče podpreti domačo kmetij­sko pridelavo, s čimer se tudi zmanjšajo transportne poti, z gradnjo kolesarskih in pešpoti želimo zmanjšati promet po naših krajih oziroma se preusmeriti v okolju prijazno mobilnost. […] Zavzemamo se za traj­nostno naravnan razvoj našega življenjskega okolja in bomo aktivni tudi pri pridobivanju sredstev za okolju prijazno in energetsko naravnano gradnjo, več sprememb načrtujemo v potrošništvu, saj je mogoče po zgledu Avstrijcev veliko narediti tudi na tem področju…«[13]

Podobno poročilo smo lahko v Večeru brali tudi ob prvi obletnici ustanovitve društva. Tudi v tem primeru je bil sogovornik predsednik društva, ki je med drugim o poteku dejavnosti društva povedal: »Po vzoru avstrijske ekoregije Kaindorf, kjer se je pred osmimi leti sedem občin odločilo za okolju prijazen način življenja in delovanja, smo začeli v tej smeri razmišljati tudi v Kidričevem in kar takoj so se nam pridružili sosedje iz občine Starše. Tako smo konec lanskega avgusta v Boldirjevi jami, kjer je bilo nekdaj črno odlagališče smeti, zdaj pa je tam učilnica v naravi, ustanovili društvo Ekoregija Ravno polje. V preteklih me­secih smo se ukvarjali s vprašanjem or­ganiziranosti in delovanja, za katerega je treba zagotoviti tudi sredstva. Zdaj kaže, da bomo na vsa ta vprašanja dobili od­govore in lahko tudi zares začeli aktivno­sti, ki jih pripravljajo posamezne delov­ne skupine. V prvi vrsti nam gre za iz­boljšanje humusne sestave tal, saj vemo, da je Dravsko polje kmetijsko zelo obre­menjeno, še letos (2015) pa bomo v Kidričevem postavili vsaj eno postajo za električno napajanje prevoznih sredstev, kar bo za­gotovo dobrodošla pridobitev za vse nas.«[14]

Kakšne posebne javne aktivnosti društvo v tem času, kot omenjeno, ni izvajalo, z izjemo enega predavanja z naslovom »Obnova humusa – priložnost za kmetijstvo in podnebje« gospoda Geralda Dunst iz avstrijskega Kaindorfa[15], sta se pa v tem času v nekaterih na spletu dosegljivih razvojnih dokumentih, ki jih je pripravila Mariborska razvojna agencija[16], pojavila opisa dveh večjih projektov, ki bosta očitno služila kot »hrbtenica« dejavnosti društva v prihodnje.[17]

Ob pomanjkanju drugih informacij o društvu in njegovem delovanju, smo se tudi mi za dodatne odgovore obrnili na predsednika društva, ki je najprej pojasnil, »da Ekoregija Ravno polje v letu 2015 zaradi urejanja medsebojnih razmerij med občinama Kidričevo in Starše, na področju katerih je ustanovljena, ni izvajala aktivnosti. Predvsem gre za ureditev področja financiranja in mednarodnega sodelovanja, saj je bila ustanovljena na osnovi sodelovanja z avstrijsko Ekoregijo Kaindorf.«

10. februarja 2016, je v Ebersdorfu prišlo do svečanega podpisa pogodbe o sodelovanju med obema ekoregijama, ki se ga je udeležil tudi predstavnik slovenskega ministrstva za okolje in prostor, Jože Jurša.[18] Alexander Saša Goljevšček je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da se bodo kmetje kmalu pridružili programu za obogatitev humusa[19], ki ga že uspešno razvija Ekoregija Kaindorf.[20] Po besedah Alexandra Saše Goljevščka »bi naj društvo tako v skladu z dogovorom začelo delovati v aprilu 2016. Ekoregija Ravno polje bo s svojim delovanjem zazrta v prihodnost in bo poskušala uvajati dobre prakse varovanja okolja. Najpomembnejše pri tem je dejstvo, da spremembe lahko pridejo samo od spodaj navzgor; torej začeti bo treba pri sebi in v svojem okolju tam, kjer lahko kaj spremenimo«.[21]

Na spletu je društvo prisotno na Facebooku,[22] vendar se ne oglašajo ravno pogosto, imajo pa tudi zakupljeno spletno domeno, na kateri pa še ni vsebin, obljubljajo pa, da bodo kmalu.[23]

Komentar:

Ekologija mora neizogibno biti v občini, okolju, ki je obremenjeno z zgodovino onesnaževanja in zanemarjanja okoljskih standardov, v kateri prevladuje intenzivno kmetovanje in ki med drugim stoji na temeljih tovarne z največjo porabo električne energije v Sloveniji, ena osrednjih tem. Ideja o Ekoregiji je v tem oziru v našem okolju progresivna in vizionarska ter si zasluži vso podporo. Zastopa univerzalna, planetarna ekološka načela[24], ki postajajo vse bolj nujen in realističen »scenarij« našega sobivanja z naravo v bližnji prihodnosti. To, da gre v našem prostoru za kombinacijo dveh močnih tradicionalnih interesov, kmetijstva in industrije, zastavljeno dejavnost društva postavlja pred številne resne izzive. Ekoregiji, kot je zastavljena, jih bo nekoliko lažje premagovati, ker koncept dejansko ne sloni na klasičnem okoljskem aktivizmu, ampak na sodelovanju in povezovanju gospodarstva in širše skupnosti. Negativna plat takšnega pristopa je dilema, koliko javnega in ekološkega interesa se bo v soočenju z močnimi interesi gospodarstva na ta način uspelo uveljaviti. Bega tudi ne povsem jasno razmerje društva do občine Kidričevo (in Staše)[25]. Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj teh ekoloških praks (na področju kmetijstva, transporta, ekologije itd.), ki jih zastopa društvo, vendar so v osnovi v pristojnosti občine, ki ima zanje tudi vse vzvode in mehanizme, občina enostavno ne implementira neposredno v svojo politiko. Zakaj torej v ta namen ustanavljati društvo in s tem še »drobiti« odgovornost, ki je vsaj v preteklosti občina na tem področju nikakor ni izkazovala v zadostni meri? Cena tovrstnega delovanja in povezovanja je tudi zamolčanje ekološke preteklosti in samega stanja okolja v občini, ki kot vemo, nikakor ni idealno. Se pa to stanje bistveno razlikuje od okoliščin, v katerih je nastala in deluje vzorčna Ekoregija Kaindorf. Kakorkoli dober zgled je lahko, vendarle gre za zelo drugačno zgodbo. Gre za vas, brez težke industrije, katere osrednja dejavnost se ob kmetijstvu in manjših obrteh zdi predvsem turizem. Vse to pred društvo Ekoregija postavlja resne izzive kako krmariti interese, na eni strani samih onesnaževalcev in na drugi okolja in ljudi, ki tukaj živimo in delujemo. Zagotovo tega ne bo mogoče reševati zgolj z evropskimi sredstvi za nekaj zanimivih projektov, ampak bo za to potrebno kar intenzivno na novo začrtati same temelje življenja in delovanja v naši skupnosti. Kar pa bo, če lahko sodimo po trenutnem “vzdušju”, zahtevalo aktiven multi-disciplinarni pristop in vsaj kakšno generacijo ali dve. V zaostrenih ekoloških razmerah lahko sicer takšno društvo hitro postane zgolj politično orodje, ki nevtralizira vsak poskus dejanskega ekološkega aktivizma. Ekologija je dandanes postavljena visoko na lestvici prioritet vseh skupnosti, zato se za tovrstne projekte namenja tudi veliko denarja, posledično pa se vzpostavlja tudi veliko ekoloških projektov, ki ostajajo zgolj na papirju, v najboljšem primeru kot referenca in »lovišče« za javna sredstva, ki potem bolj kot okolju in ljudem, služijo zasebnim interesom, ki jim s časom pravi ekološki aktivizem postane odveč. Kot v svoji knjigi »Grozljivka, imenovana kapitalizem« (2014) zapiše indijska aktivistka in pisateljica Arundhati Roy: »Represiji nikoli ni uspelo razdrobiti solidarnosti tako, kakor je uspelo financiranju.« Upamo, da Ekoregija Ravno polje ne postane ena tovrstnih zgodb.

  1. Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo je bila uradno predstavljena 31.5.2014, na velikem – za Kidričevo kar presenetljivem – javnem dogodku, ki ga je kronal koncert ene najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin, Tabu.[26] Po izjavah vpletenih sodeč, gre za prvi tovrstni projekt pri nas, ki je povezal gospodarstvo, lokalno skupnost in društva, da bi izboljšali kakovost življenja ranljivejših skupin prebivalstva.[27]

Po izvedenih vseh potrebnih formalnostih je bil ustanovitveni akt podpisan 28.8.2014, odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o soglasju k aktu o ustanovitvi je bila izdana 5.11.2014.[28] V njej je med drugim zapisano, da so ustanovitelji Fundacije: Občina Kidričevo in podjetji Talum in Boxmark Leather, namen ustanove pa je dobrodelen. Ustanova je ustanovljena z namenom zbiranja finančnih sredstev iz javnih in zasebnih virov, ki jih bo razdeljevala in usmerjala v sofinanciranje različnih programov strokovnih obravnav, aktivnosti in storitev, ki jih ponujajo in izvajajo lokalne nevladne organizacije (NVO) in druge lokalne neprofitne organizacije. Sofinancirali se bodo programi, namenjeni izboljšanju kvalitete življenja osebam s posebnimi potrebami, težavami v duševnem zdravju in socialno ogroženim družinam ter posameznikom. Prednost pri sofinanciranju v primeru sorodnih programov imajo organizacije iz nevladnega sektorja.[29]

»Z dnem izdaje soglasja je ustanova postala pravna oseba in z izdajo soglasja je ustanova lahko začela izvajati namen zaradi katerega je bila ustanovljena. V evidenco ustanov je bila vpisana 12.11. 2014. Da je ustanova sploh lahko začela delovati, je bilo potrebno izvesti vse formalnosti za ureditev transakcijskega računa, kar je zaradi slovenskih predpisov in tujega lastništva ene izmed gospodarskih družb trajalo zelo dolgo. Pravila ustanove so bila sprejeta 10.12. 2014«.[30]

Ustanovitev ustanove je bila v medijih zelo dobro pokrita. Zapisi o ustanovitvi, so bili precej podobni: »Občina Kidričevo je prisluhnila pobudi Zavoda »Nazaj na konja« in pričela spodbujati lokalne nevladne organizacije in podjetja, da razmislijo, kaj lahko skupaj storijo dobrega za skupnost. Ob pomoči Zavoda PIP, Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, se je pričel proces ustanavljanja Fundacije za sofinanciranje različnih programov obravnav, aktivnosti in storitev, ki jih ponujajo lokalne nevladne organizacije, in so namenjene izboljšanju kvalitete življenja ranljivim skupinam prebivalstva Občine Kidričevo (osebam s posebnimi potrebami, osebam s težavami v duševnem zdravju, socialno ogroženim družinam in posameznikom). Ustanovitelji Fundacije so: Občina Kidričevo, Talum in Boxmark Leather. V sklad novoustanovljene Fundacije »V objemu skupnosti« bodo poleg ustanoviteljev prispevala tudi druga uspešna lokalna podjetja. Gre za pilotni projekt, ki povezuje lokalne samouprave, gospodarstvo in nevladni sektor z namenom dvigovanja kvalitete življenja ranljivi skupin prebivalstva.«[31]

Obširno so o ustanovitvi poročali tudi v lokalnem časopisu ali bolje rečeno občinske glasilu Ravno polje.[32]

Ustanova je do zdaj pripravila nekaj prestavitev nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sklopu Fundacije. Ena od prvih predstavitev po vzpostavitvi je bila predstavljena v številki Ravnega polja, december 2014: »Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je [ob tej priložnosti] povedal, da je […] zadovoljen: »To je prvi korak. Na eni strani so pomoči potrebni ljudje, na drugi tisti, ki pomoč nudijo, samo povezati se moramo. Ponosen sem, da lahko skupaj občina, gospodarstvo in nevladne organizacije pomagamo; mogoče bomo celo primer dobre prakse na ravni države. Zavedam pa se, da bo nekaj časa trajalo, da bo Ustanova zaživela.«[33]

Delovanje Ustanove je najbolj konkretno pojasnila Brigita Ačimovič, neuradni »motor« Ustanove iz podjetja Talum, v Ravnem polju, december 2014. V sestavku iz predstavitve Ustanove v konjeniškem parku, ki ga je pripravila Nataša Fras Haslinger, je tako zapisano: »Dogodek v Starošincah [je] namenjen predstavitvi programov, ki jih bodo lahko nevladne organizacije izvajale v naslednjem letu za upravičence iz ranljivih skupin ljudi občine Kidričevo. Nevladne organizacije so se že prijavile na razpis za vključitev v Katalog izvajalcev storitev[34]. Ustreznost programov bo potrdil strokovni svet Ustanove, sprejela pa jih bo uprava[35]. Za upravičene uporabnike bodo potrjeni programi sofinancirani. »Programi so namenjeni osebam s posebnimi potrebami, osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju, socialno ogroženim družinam in posameznikom. Pogosto to niso ljudje, ki bi sami iskali programe, da bi si izboljšali življenje. Zato bomo veseli pomoči njihovih sosedov, prijateljev, sorodnikov in znancev, da nam posredujejo predloge in namige, koga povabiti. Več nas bo pri tem sodelovalo, večjemu številu ljudi bomo lahko ponudili možnosti za lepši in boljši vsakdan.«[36]

Za podatke o dozdajšnjem delu Ustanove smo se obrnili na že omenjeno gospo Brigito Ačimovič, ki je v daljšem poročilu o delovanju Ustanove med drugim zapisala: »v letu 2014 ustanova še ni izvajala večjih aktivnosti. Novembra 2014 smo pripravili predstavitveni dogodek, na katerem so se lahko predstavile vse nevladne organizacije, ki bi lahko izvajale programe za ranljive skupine občank in občanov iz občine Kidričevo in ki so se na povabilo odzvale. Vse nevladne organizacije, ki so se dogodka udeležile, so prejele simbolno donacijo za materialne stroške udeležbe v višini 50€.

Januarja 2015 je Strokovni svet ustanove povabil vse nevladne organizacije iz občine Kidričevo, ki so prijavile svoje programe za ranljive skupine občank in občanov, da jih podrobneje predstavijo. Skupaj smo iskali dodatne vsebinske možnosti, ki bi bile zanimive in primerne za ciljne skupine v skladu z namenom sofinanciranja s strani ustanove. Na osnovi teh predstavitev in diskusij so NVO pripravile dopolnjene predloge, ki so jih tudi finančno ovrednotile. Pripravljen je bil predlog programov oz. aktivnosti za leto 2015. V skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in ostalimi aktivnostmi za otroke in družine, ki so se v letu 2015 izvajale v občini Kidričevo, smo se odločili, da bomo v letu 2015 izvajali samo programe, namenjene občankam in občanom iz ranljive skupine starejših, saj zanje v letu 2015 niso bile predvidene posebne aktivnosti in dogodki.[37]

Prvo aktivnost oz. prvi dogodek smo realizirali aprila 2015. Izvedlo ga je Zgodovinsko društvo Kidričevo. Dogodek je bil dobro obiskan. V maju in juniju smo izvedli obsežno akcijo zbiranja sponzorskih in donatorskih sredstev. K temu so bila povabljena vsa podjetja, obrtniki in samostojni podjetniki iz občine Kidričevo.

Z intenzivnim delom smo nadaljevali konec avgusta in septembra. DPD Svoboda Kidričevo je začelo izvajati bralne urice, Zavod »Nazaj na konja« pa je organiziral spoznavanje sveta konj. Žal nam zaradi formalnih postopkov financiranja konec leta 2015 ni uspelo realizirati zdravstveno preventivne ekskurzije v Bioterme. Upamo, da bomo v tem letu uspeli premostiti te formalne ovire in izvedli tudi ta del programa za ranljivo skupino starejših občank in občanov. Ob tem smo želeli izpeljati tudi program v izvedbi Društva Invalid Kidričevo, katerega pa se je žal udeležila le ena oseba. Tega posameznika so pozneje priključili k rednim dogodkom društva.

Dogodkov in aktivnosti, ki so jih v letu 2015 izvedle nevladne organizacije in so bila financirana s strani ustanove, se je udeležilo 70 občank in občanov. Vse navedene nevladen organizacije, razen Društva Invalid (samo ena udeležba), je za izvajanje dogovorjenih aktivnosti prejela tudi predhodno dogovorjena finančna sredstva. Ob tem ne smemo pozabiti na gasilske organizacije. Njihovi člani so po potrebi pri izvajanju vseh dogodkov in aktivnosti prostovoljno sodelovali s prevozi na kraj dogajanja. V januarju je bila izvedena evalvacija aktivnosti in dogodkov s strani udeležencev na osnovi vprašalnika, ki so ga pripravile članice Strokovnega sveta. Analiza kaže, da so bili udeleženci zelo zadovoljni in da si želijo enakih ali podobnih vsebin tudi v prihodnje. Želijo si predvsem druženj, s pomočjo katerih premagujejo osamljenost. Menijo, da jim takšni programi koristijo pri njihovem vsakdanjem življenju.

Zavedamo se, da smo si v okviru ustanove zadali relativno težko nalogo, saj gre dejansko za unikom v Sloveniji. Želimo si, da bodo nevladen organizacije pripravile ustrezne strokovne programe za ranljive skupine in posameznike. Ob tem moramo imeti ves čas v vidu, da gre za ciljno populacijo ranljivih skupin in da programi niso namenjeni vsem. Cilj je pomagati pomoči potrebnim skupinam in posameznikom iz občine Kidričevo.«[38]

Kot je navedeno in razvidno tudi iz Supervizorja, vsak od ustanoviteljev na leto v skupni fond vplača 2000€[39], sredstva pa zbirajo tudi preko prispevkov zasebnikov, ki pa, če gre prav razumeti izjavo članice strokovnega sveta Metke Demšar Goljevšček [40], ki ji je v naši korespondenci pritrdila tudi Brigita Ačimovič, zaenkrat še niso ravno radodarni.

Nevladne organizacije, ki smo jih kontaktirali in ki so sodelovale na predstavitvah Ustanove, se na naša vprašanja niso odzivale prav rade, tiste, ki so se, pa so bile v svojih odgovorih kratke. Iz njihovih odgovorov je razbrati, da jim princip in pravila delovanja Ustanove niso najbolj jasna. Določena zmeda obstaja tudi pri tem kdo sodi med »ranljive«, saj ta definicija očitno ni dovolj natančno opredeljena.[41] Med temi, ki so do zdaj sodelovali z Ustanovo in so se odzvali na naša vprašanja, je Zgodovinsko društvo Kidričevo, ki je po besedah njihovega predstavnika Radovana Pulka, lani (2015) v okviru Ustanove pripravilo predavanje na temo 1. svetovne vojne v Kidričevem in vodenje »Po poti zgodovine« za starejše občane, kakšnega nadaljnjega sodelovanja z Ustanovo pa ne načrtujejo. O delovanju Ustanove se je po njegovih besedah razpravljalo tudi na eni izmed sej Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, na kateri so določena kulturna društva izrazila, da z omenjeno Ustanovo ne bodo sodelovala.[42]

Komentar:

Vsa logika Fundacije/Ustanove »v objemu skupnosti« se zdi v tem, da prispevki namesto posameznim NVO pritekajo v skupen fond, iz katerega se potem preko odločitev uprave in strokovnega sveta delijo naprej. Kot ob predstavitvi pravnih okvirjev tovrstnih ustanov zapiše Jure Mercina, je prednost Fundacij pred klasičnimi donacijami predvsem možnost izbire namena in nadzor nad delovanjem[43]. Fundacija pravzaprav tako ne počne veliko zares novega, razen da nekoliko zapleta že uveljavljeno in vzpostavljeno komunikacijo med društvi in njihovimi uporabnik z uvajanjem posrednika, ki je lahko na ta račun v skupnosti prepoznan tudi kot družbeno odgovoren.[44] Ob tem Fundacija na nek način v temeljih spreminja utečen princip delovanja društev in drugih organizacij, ki so do zdaj delovale na prostovoljni in interesni osnovi ter jih monetarno nagrajuje, s čemer spreminja njihovo temeljno poslanstvo v nekaj, kar je blizu gospodarski dejavnosti oz. pobudi (recimo socialno podjetništvo), kar je sicer res sodoben trend, vendar tak, ki ga nikakor ne moremo pozdraviti brez določene skepse. Tak način delovanja v določenih situacijah povečuje možnosti za korupcijo, še bolj zaskrbljujoče pa je, da hkrati zožuje tudi možnosti NVO-jem, da do sredstev za delovanje prihajajo neodvisno od Fundacije. V prid Fundaciji trenutno ne govori niti transparentnost delovanja (pogrešamo pravilnik delovanja, katalog programov itd.) in zoževanje ciljne populacije zgolj na tiste, ki morda ustrezajo eni ali dvema organizacijama v sklopu Fundacije, vse ostale pa tudi zaradi ohlapnih in nedorečenih definicij pojma »ranljivi«, potiska na stran ali v »boljše čase«. Če bi se Fundacija v tej trenutni okrnjeni obliki uveljavila kot osrednja socialna platforma v skupnosti, bi lahko to imelo, ob vse pogostejšem umikanju javnih institucij iz socialnih dejavnosti, za posledico, da bi bilo veliko pomoči potrebnih ljudi enostavno prepuščenih samim sebi ali v najboljšem primeru organizacijam zunaj Fundacije, ki bi bila za povrh zaradi preusmerjanja sredstev donatorjev k Fundaciji, še revnejša in še bolj odvisna od angažmaja požrtvovalnih posameznikov. Vloga obeh družb, ki sta soustanovitelja Fundacije, je pri tem zgodba zase. Nesporno je, da so donatorji Fundacije deležni bonus točk za družbeno odgovornost, česar nobeden od soustanoviteljev ravno ne skriva, navkljub temu, da imata obe udeleženi podjetji na tem področju v našem prostoru zelo specifično zgodovino. Talum je sinonim za Kidričevo, kljub temu o njegovi družbeni odgovornosti lahko govorimo zelo pogojno. Ni dvoma, da se veliko družbenega življenja v občini, pač sorazmerno z njegovo vlogo, osredinja okoli podjetja, toda spomnimo se samo njegove odgovornosti pri zapiranju kidričevskega bazena, ki je socialno opustošilo Kidričevo[45]. Boxmark Leather d.o.o. je v našem prostoru sorazmerno nov »igralec«, ki pa s svojim neoliberalnim poslovnim modelom pleni predvsem nizko izobraženo in najbolj »ranljivo« delovno silo, zaradi česar je bil že nekajkrat tožena stranka. Nič kaj bolje se niso izkazali v odnosu, ki ga kažejo do lokalne kulturne dediščine.[46] Glede na pomen, ki ga ima danes pri ugledu podjetja koncept družbene odgovornosti, smo lahko celo malo cinični in obe podjetji osumimo, da poskušata s tovrstno Fundacijo na videz reševati težave, ki jih s svojo dejavnostjo, nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji povzročata sami. Čeprav je Fundacija zaradi načel in poslanstva, ki ga v ozadju zasleduje, v naši skupnosti nedvomno dobrodošla pridobitev, bo zaradi svoje specifične organizacijske forme potrebno vložiti še veliko dela v večjo transparentnost delovanja, kot tudi v dostopnost programov, ki jih ponuja.

  1. Družinski center Kidričevo

Družinski center Kidričevo je najnovejša, lanskoletna pridobitev Občine[47]. Družinski center je bil prav tako deležen kar nekaj pozornosti medijev, med drugim tudi gostovanja glavnih akterjev projekta v oddaji mariborskega studia RTV Slovenija[48]. Je pa za razliko od predhodnih projektov vsaj spletna stran projekta kar »zgovorna«, čeprav je ažurnost in sprotno obveščanje o dogodkih tudi v primeru Družinskega centra pomanjkljiva [49].

Na spletni strani lahko med drugim izvemo, da je projekt »Družinski center Kidričevo«, sofinanciran s strani »Ministrstva za delo družino in socialne zadeve«[50] in »Občine Kidričevo«[51]. Center ima dve redno zaposleni osebi, za dodatno delo pa iščejo prostovoljce. K sodelovanju prav posebej vabijo diplomante ali študente študijskih programov družinske terapije, socialne delavce, psihologe in socialne pedagoge ter psihoterapevte.[52] Kot pojasnjuje Alexander Saša Goljevšček, na projektu Družinskega centra delo redno zaposlenih dopolnjujejo prostovoljci. Občina sofinancira delovanje Družinskega centra Kidričevo do 45% stroškov, ostalo financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod »Nazaj na konja«. Večina sredstev je namenjena plačam, stroškom zunanje evalvacije in zunanjim strokovnjakom za področje otrok, mladostnikov in družin. V majhnem znesku pa še za stroške tiska in komunikacije.[53]

Na spletni strani prav tako najdemo pojasnilo, da je Družinski center prostor za druženje in zagotavljanje potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih.[54] Lokaciji centra sta trenutno dve. Ena se nahaja v Konjeniškem centru, druga pa je v bivših prostorih Občine. Programi, ki jih pripravljajo so raznoliki, nekateri so vezani na konje, drugi na posamezne izbrane priložnosti, kot so različni mednarodni dnevi, prazniki in počitnice, do zdaj pa so pripravili tudi nekaj ustvarjalnih delavnic in pogovorov.

Komentar:

Največja vrednost Družinskega centra je vsekakor v možnosti kreativnega druženja, kar je več, kot so mladi v Kidričevem in njegovi okolici imeli na voljo do zdaj. Družinski center dobrodošlo zapolnjuje praznino v dogajanju za najmlajše in družine, še vedno pa se tako v Kidričevem kot širše kaže velika praznina v ponudbi vsebin za druge generacije. Te so še vedno v veliki meri prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti (služba, gostilna, postelja?). Morda se v Centru lahko na podoben način vzpostavi kaj tudi zanje? Koncept Družinskega centra to nedvomno dopušča oz. celo predvideva. V izhodišču opredelitve teh centrov je navedeno, da so namenjeni druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Iz tega vidika je zanimivo, da so se v Družinskem centru Kidričevo, kot trenutno kaže, usmerili le na najmlajše in njihove starše, vseh ostalih posameznikov in morebitnih »drugačnih« oblik skupnosti pa vsaj za zadaj ne nagovarjajo posebej.

Sklep

O vsebinah in načelih, ki jih predstavljeni projekti prinašajo v naš prostor, ne more biti dvoma, da so v skupnosti dobrodošle in se že dlje časa nakazujejo kot nujne. Da je do uresničitve prišlo šele na zasebno pobudo in zavoljo zasebnega interesa, samo po sebi ne bi smel biti problem, je pa gotovo indikator nekega splošnega trenda na institucionalni ravni, ki pa ni in ne more biti samoumeven.

Nesporno je, da gre v vseh treh primerih za vsebinsko hvalevredne projekte, ki pa v fazi organizacije in izvedbe puščajo odprtih še kar nekaj vprašanj, na katera tudi z intenzivnim povpraševanjem (še) nismo dobili ustreznih odgovorov. V prispevku smo v prvi vrsti zasledovali transparentnost. Organizacijska forma javno-zasebnega partnerstva je takšna, sploh na področju socialnih storitev, ki jih vse bolj vztrajno »požira« trg, da je za zaupanje kot tudi njegovo legitimnost, preglednost zares vitalnega pomena. Tega pa v letu in pol delovanja vsaj Fundacija »v objemu skupnosti« in »Ekoregija« še nista uspeli vzpostaviti. Družinski center je glede tega vsaj malo na boljši poti, čeprav, ker gre za najmlajšega od projektov, o tem zaenkrat še težko sodimo. Informiranost o teh in tovrstnih projektih je tako v interesu projektov samih kot širše skupnosti -, da za to zaenkrat ni bilo primerno poskrbljeno je tako naša izkušnja, kot izkušnja mnogih, s katerimi smo se o tem tekom pričujoče »raziskave« pogovarjali, za kar pa ni nobenega pravega razloga.

V kakšni meri se torej interesi Občine in Fundacije/Zavoda prekrivajo? Hiter odgovor je gotovo v veliki meri, a ostaja dejstvo, da na vse socialne in ekološke izzive v občini odgovor gotovo ni terapija s konji. Pri tem se bodo v pobude, opisane ali morebitne nove, morali aktivno vključiti tudi drugi, tako posamezniki kot interesne skupine, pri čemer pa je velika odgovornost predvsem na strani Občine, da ne prelaga svojih dolžnosti zgolj na zasebno pobudo, ampak kot je dolžna, ustrezno in sistematično poskrbi za vse elemente skupnosti, ki jo sestavljajo.

Pri nastajanju prispevka smo med drugim kontaktirali: Sosednji prijatelji Kidričevo (Patrik Komljenović), Iniciativa Za Kidričevo (Branko Štrucl), DPD Svoboda Kidričevo (Majda Vodušek Klemenčič), Turistično društvo Občine Kidričevo (Davorin Urih), Esperantsko društvo Maribor (Mario Vetrih), Zgodovinsko društvo Kidričevo (Radovan Pulko), Zveza kulturnih društev občine Kidričevo (Petra Hadler), Zavod PIP (Bojan Golčar), CNOVS (Goran Forbici, Veronika Vodlan), Fundacija/Zavod »Nazaj na konja«, društvo Ekoregija Ravno polje, Družinski center Kidričevo (Alexander Saša Goljevšček), Fundacija V objemu skupnosti (Brigita Ačimovič, Metka Goljevšček), Občina Kidričevo: Župan Anton Leskovar, Direktor občinske uprave Damjan Napast, Sprejemna pisarna Zdenka Bek, občinski svetniki občine Kidričevo: Ivanka Korez (SDS), Slavko Kranjc (SD), Miran Golub (SMC), Anton Frangež (SLS), Nuša Ferenčič (SDS), Marjan Petek (SDS), Branko Valentan (Desus), Marjeta Likavec (SLS), Karmen Modec (SDS), Bogdan Potočnik (NSI), Anja Rajher (SDS), Skupina Tabu, …

Odzivi in informacije tistih, ki so odgovorili, so navedeni v prispevku…

Za morebitne komentarje uporabite temu namenjen spodnji obrazec. Če imate o zadevni temi kakšno informacijo več in bi jo hoteli deliti, nam lahko pišete tudi na zvezdna.dolina@gmail.com.

Napotila:
Povabilo na kavo, gosta: Metka Demšar Goljavšček in Alexander Saša Goljavšček
http://www.petv.tv/video/informativne-oddaje/povabilo-na-kavo-gosta-metka-demsar-goljavscek-in-alexander-sasa-goljavscek/
Partnerski kapitalizem
http://www.mladina.si/95041/partnerski-kapitalizem/
Ali je čas za javno-zasebno partnerstvo?
http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ali-je-cas-za-javno-zasebno-partnerstvo.html
Gospodarski razvoj in konkurenčnost gospodarstva Občine Kidričevo – Diplomska naloga Simone Gaiser
http://fds.si/attachments/article/290/Simona%20Gaiser.pdf

[1] Predstavitev prvega od projektov je potekala aprila leta 2014.

[2] Slovenija je leta 2007 dobila zakon o javno-zasebnem partnerstvu (JZP). Ta ureja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov v javnem interesu, ki je sklenjeno za gradnjo, vzdrževanje ali upravljanje javne infrastrukture ali drugih projektov v javnem interesu. Po besedah Branka Kašnika z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo pa so »javni sektor, občine in država to razumeli kot način iskanja denarja takrat, ko ga nimaš, kar ni osnovni namen tega. Namen je, da zasebnik vlaga tam, kjer je bolj učinkovit. To pomeni, da ima znanje in kadre. Zakaj ne bi on izvajal tistih projektov, pri katerih je res dober in stroškovno bolj učinkovit? Praksa v zadnjih letih je pokazala, da se jih precej odloča za to le takrat, ko iščejo finančna sredstva, posledica pa je običajno dražje zadolževanje občine oziroma države.« V Sloveniji imamo že kar nekaj pozitivnih, kot tudi negativnih tovrstnih praks. Med negativnimi prav gotovo izstopa poskus vzpostavitve radarjev v Mariboru, ki so posledično sprožili tako imenovane »mariborske vstaje«, ki so takratnega mariborskega župana Kanglerja odnesle s položaja. Branko Kašnik v tem primeru pojasnjuje kaj je šlo narobe: »Interes javnega partnerja bi moral biti čim manj prekrškov, interes zasebnega pa je bil čim več prekrškov, da bi z radarji čim več zaslužil. Sinergijskih učinkov tako ni bilo. Interesa javnega in zasebnega partnerja sta bila nasprotna.« Vir: Javno-zasebna partnerstva – sodelovanje ali le izčrpavanje? http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/08/javno_zasebno_partnerstvo.aspx?format=json&mob=1&os=ios&ver=2.4&hide_hf=1, 27.1.2016.

[3] Živa Merzelj v svoji diplomski nalogi na to temo med temi izpostavlja naslednje mogoče izzive: problem je lahko izguba nadzora lokalne oblasti nad področjem, ki je premet tovrstne pogodbe, nejasna delitev odgovornosti in s tem tveganj med javnim in zasebnim sektorjem, nezanesljivost pri izvajanju pogodbenih obveznosti, nižja kvaliteta oziroma učinkovitost storitev, nezmožnost izkoriščanja konkurence in potencialna pristranskost pri izbiri partnerja. Vir: Javno – zasebno partnerstvo, priložnost za Slovenijo? http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/merzelj3536.pdf, 27.1.2016.

[4] Ustanova, fundacija »Nazaj na konja« je pravno nevladna organizacija ustanovljena leta 2005, s sedežem v Konjeniškem parku Starošince, ki sta ga zakonca Goljevšček kupila okoli leta 2000 in v naslednjih letih s pomočjo evropskega razpisa Leader (http://www.razvoj-podezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=21&Itemid=39, 27.1.2016), oblikovala v zgleden konjeniški park. Kot je mogoče razbrati iz uradnih podatkov je predsednik Fundacije priznani psihiater Janko Predan. Leta 2013 so na istem naslovu z namenom širitve in obogatitve svojih dejavnosti, ustanovili še zasebni »Zavod Nazaj na konja«, s polnim nazivom – »Zavod za razvoj, raziskave in izobraževanje v konjeništvu in na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja«, ki ga vodi direktor Alexander Saša Goljevšček. Za fundacijo na spletni strani pišejo, da gre za prvo slovensko nevladno organizacijo, katere vizija je uresničevanje celostnega pristopa v obravnavi oseb s posebnimi potrebami ter sistematično razvijanje področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Med dejavnostmi med drugim izpostavljajo aktivnosti in terapije s pomočjo konja za različne ciljne skupine uporabnikov, otroke, mladostnike in odrasle, organizacijo različnih delavnic, športnih in naravoslovnih dni za otroke in mladostnike, sofinanciranje stroškov izvajanja aktivnosti in terapije s pomočjo konja za osebe iz socialno šibkejšega okolja, vzgoja in šolanje terapevtskih konjev, zasnova, vzpostavitev in organizacija izobraževalnega sistema za strokovne kadre na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja  in promocija tega področja, povezovanje in širjenje dobre prakse. Ob tem je treba poudariti, da ustanova na tem področju v Sloveniji opravlja pionirsko in s strokovnega vidika izjemno pomembno delo, ki glede na medijske in strokovne odzive ni ostalo neopaženo. Od vpisa v register leta 2005 do konca leta 2015, je po podatkih Supervizorja, Fundacija iz javnih naslovov prejela 36.668,53€. Največ s strani Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in Davčne uprave Republike Slovenije. (http://supervizor.kpk-rs.si/podj/97754323/, 27.1.2016). Med financerji od vpisa Zavoda v register v januarju 2013 po podatkih Supervizorja ob številnih manjših nakazilih raznih šol in centrov za usposabljanje, izstopajo predvsem trije: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z ok. 15000€, Občina Kidričevo, z ok 12000€ in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje s točno 10000€. Skupno njihov prihodek v tem času znaša 46.115,26€. (http://supervizor.kpk-rs.si/podj/87752123/, 27.1.2016). Preostalo financiranje projekta je domnevno na zasebnih plačilih storitev in trgovine s konji.

[5] Kot je zapisano v statutu je društvo prostovoljno, samostojno, nepolitično in nestrankarsko združenje oseb, ki opravlja svoje dejavnost neprofitno in katerega namen je prostovoljno združenje članov, podpornikov in vzpodbujevalcev sonaravnega razvoja. Vir: Statut društva (PDF).

[6] Posnetek ustanovne skupščine Ekoregija Ravno polje iz dne 28.8.2014 je na naslovu: https://vimeo.com/104786754, 27.1.2016.

[7] Člani upravnega odbora so: Občina Starše – Marjan Malek, Bojan Kirbiš, Stanka Vobič, Miran Zorin in Sanja Idoska; Občina Kidričevo: Barbara Dobič, Alexander Saša Goljevšček, Mojca Meško, Tina Unuk, Andrej Sitar, Anton Leskovar; Nadzorni odbor sestavljajo: Denis Bavdek, Nataša Petek, Branimir Korez, Jure Čuš in Anja Rajher; Častno razsodišče pa: Danica Bezjak, Irena Črnec, Dragica Bombek, Dominik Turk, Kristina Lipovčič. Med tem je predsednik nadzornega odbora društva Boris Bavdek podal odstopno izjavo, o kateri je med drugim zapisal: »Z odobravanjem sem se kot aktivni občan vključil v društvo Ekoregija Ravno polje v upanju, da bomo aktivno pristopili k izvajanju programa, ki je bil predstavljen na ustanovni skupščini. Bil sem izvoljen  v Nadzorni odbor kot član, na naslednjem sestanku pa so me člani odbora izvolili za predsednika. To je bilo leta 2014. Do danes nisem bil obveščen o nobenih aktivnostih društva Ekoregije Ravno polje s strani predsednika. Vse informacije, ki sem jih pridobil, so bile iz medijev. Ker se nisem pridružil temu društvu za statista, sem pred kratkim obvestil po telefonu predsednika društva, da odstopam z mesta predsednika nadzornega odbora društva Ekoregija Ravno polje. Upam, da bo sklical kakšen sestanek ali skupščino, da bom to lahko storil pisno in pojasnil. Transparentnost bi naj bila vrlina demokracije, v tem primeru je ni zaznati.« Vir: Boris Bavdek, 26.2.2016.

[8] http://www.oekoregion-kaindorf.at/, 27.1.2016. Podobno Kaindorf sodelujete že s hrvaško ekoregijo Velika Gorica http://www.ekoregija-vg.hr/ 8.2.2016, predstavitev ekoregije: https://www.youtube.com/watch?v=R1GL6Ne4Xuw, 24.2.2016.

[9] Alexander Saša Goljevšček poudarja, da je društvo odprto za vse potencialne predstavnike lokalne skupnosti. V prvi polovici tega leta (2016) napoveduje skupščino društva, kjer se bo določila (predvidoma enaka) članarina, novi prizadevni člani pa so vedno dobrodošli. Pristopna_izjava (PDF).

[10] http://www.kidricevo.si/javno/ravno_polje/RP_maj_2014.pdf, 27.1.2016,
https://sterntal.wordpress.com/2014/06/09/ekoregija-kidricevo-po-avstrijskem-vzoru/, 27.1.2016.

[11] Projekt so v Kaindorfu oblikovali s pomočjo evropskega razpisa »Leader« (http://www.razvoj-podezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=21&Itemid=39, 27.1.2016).

[12] http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[13] https://sterntal.wordpress.com/2014/09/02/ekoregija-ravno-polje/, 27.1.2016.

[14] http://www.vecer.com/clanek/201508116134775, 27.1.2016.

[15] https://vimeo.com/109723424, 27.1.2016.

[16] http://www.mra.si/o-mra/, 27.1.2016, http://www.mra.si/wp-content/uploads/2015/01/RRP-PODRAVJE-2014-20202.pdf, 27.1.2016.

[17] »Ekoregija RAVNO POLJE bo izvajala mreženje in koordinacijo aktivnosti lokalnih skupnosti, gospodarstva, kmetijstva, delovnih skupin in prebivalstva. Pomembne akterje v kmetijstvu vzpodbujala k obnovi humusne sestave tal, ki se je v zadnjih desetletjih osiromašila do te mere, da že ogroža sposobnost zadostne pridelave poljedelskih pridelkov za potrebe kmetovalcev. Zato bomo izvajali programe usposabljanja za kmetovalce, in jih seznanjali z različnimi pristopi, kot so ustrezno gnojenje, zmanjšanje števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitev kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur.« Za ta projekt se predvideva 1000000€ sredstev. »Ureditev vaških jeder in javnih stavb, v lasti občine, je z vidika turistične privlačnosti, zdravega bivalnega okolja in konkurenčnosti podeželja osnovna prvina in prioriteta lokalne skupnosti po zdravem bivalnem okolju. Namen projekta je izboljšati kakovost življenja v Ekoregiji Ravno polje«. Za ta projekt je predvidenih 500000€ sredstev. Vir: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0ahUKEwjm4vSa7LrKAhVIjiwKHTGRCH4QFggbMAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mra.si%2Fwp-content%2Fuploads%2F2015%2F01%2FSeznam-RRP-2014-2020-7.7.2015.xls&usg=AFQjCNF_bUcbzby3e0XuKgFF6aOjAyjUPA, 27.1.2016.

[18] V vabilu na strani ministrstva je med drugim zapisano: »Občini Kidričevo in Starše sta v aktivnostih Ekoregije Kaindorf zaznali priložnost za prenos dobre prakse v domače okolje. Tako se je ustanovilo društvo Ekoregija Ravno polje, kjer lahko občini skupaj z občankami in občani ter predstavniki nevladnega sektorja in gospodarstva, odločneje uresničujejo svoje trajnostne okoljske cilje. Delovanje Ekoregije Ravno polje bo z dnem podpisa partnerskega sporazuma dobilo tudi strokovno podporo in sposobnost uveljavljanja najboljših okoljskih praks v lastnem (skupnem) okolju.« Vir: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6613/b4200a84c1df5aba975e62281985f26e/, 10.2.2016.

[19] Kratek film Ekoregije Kaindorf o pomenu humusa: https://www.youtube.com/watch?v=dde4GtITTg4, 24.2.2016.

[20] Poročilo o podpisu v Štajerskem tedniku: https://sterntal.wordpress.com/2016/02/23/z-lokalnimi-izdelki-na-trgovske-police/, 24.2.2016, in v Kleine Zeitung: Neue Kooperation verbessert das Klima
http://www.kleinezeitung.at/s/steiermark/oststeier/peak_oststeier/4924856/Okoregion_Neue-Kooperation-verbessert-das-Klima, 24.2.2016.

[21] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016.

[22] https://www.facebook.com/pages/Ekoregija-RAVNO-POLJE/664491360315395, 27.1.2016.

[23] http://www.ekoregija-ravnopolje.si/, 27.1.2016.

[24] Teh načel v Občini in bližnji okolici sicer ne slišimo prvič. Pred leti se je angažirano za spremembo ekološke paradigme zavzemal Forum proti sežigalnici (http://zofijini.net/ekologija_ustanovna/, 27.1.2016, http://zofijini.net/ekologija_leskovar/, 27.1.2016, http://zofijini.net/ekologija_suzenjstvo/, 27.1.2016, http://zofijini.net/mediji_tiha/, 27.1.2016), pa tudi druge, na žalost zgolj priložnostne iniciative. Ena zadnjih se je nedavno predstavila v Račah: https://sterntal.wordpress.com/2016/02/12/predstavitev-ekoloske-iniciative-race/, 16.2.2016. V zadnjem času so bila odmevna tudi prizadevanja iniciative Za Kidričevo, ki se zavzema za razglasitev občine kot degradiranega območja:
https://sterntal.wordpress.com/2015/09/15/analize-tal-in-podtalnice-v-kidricevem/, 24.2.2016.

[25] Občina je za delovanje društva namenila 13000€. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1131/Obrazlozitve%20proraCuna%20za%20leto%202015%20%20281114.docx.pdf, 24.2.2016. Kot je izjavil župan Leskovar za Štajerski tednik (https://sterntal.wordpress.com/2016/02/23/z-lokalnimi-izdelki-na-trgovske-police/, 23.2.2016), morajo del denarja za de­lovanje Ekoregije prispevati ob­čine.

[26] Posnetek ustanovitve Fundacije v objemu skupnosti Kidričevo https://vimeo.com/97763741, 27.1.2016. Kdo je kril stroške skupine Tabu in v kakšni višini, nam ni uspelo izvedeti. Ideja je bila prvič javno predstavljena ob Dnevu za spremembe dne 5. aprila 2014, ko so uspešno izpeljali že prvo akcijo – prireditev »Sami zase«, na kateri so predstavili idejo o ustanovitvi Fundacije, iz katere bi v prihodnje lahko črpali sredstva za sofinanciranje različnih programov, aktivnosti in terapij, namenjenih omenjenim ciljnim skupinam lokalnega prebivalstva, v vlogi nosilcev in izvajalcev pa bodo nastopile nevladne organizacije, ki bodo prispevale kvalitetne, koristne in inovativne programe. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1004/VABILO%20za%20NVO%20-%20strokovni%20posvet.pdf, 23.2.2016.

[27] Članica uprave Ustanove Brigita Ačimovič iz Taluma: »Takšna skupnostna ustanova je unikom v Sloveniji, izkušnje si šele nabiramo pri tem pa smo relativno sami in ne gre tako hitro kot bi si želeli. Je resnično nekaj novega v tem našem slovenskem prostoru. Ker bodo ob učinkoviti realizaciji zastavljenih ciljev v skladu z namenom nekaj podobnega ustanavljali tudi drugje, moramo biti zelo modri in iskati primerne rešitve.«, 21.1.2016.

[28] Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove, pri oblikovanju katere je sodeloval krovna nevladna organizacija krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS (http://www.cnvos.si/), je bila 21.11.2014 objavljena v Uradnem listu.

[29] https://www.uradni-list.si/1/content?id=119467#!/Odlocba-o-soglasju-k-Aktu-o-ustanovitvi-ustanove-USTANOVA-V-OBJEMU-SKUPNOSTI-KIDRICEVO-USTANOVA-ZA-POMOC-OSEBAM-IZ-RANLJIVIH-SKUPIN-OBCINE-KIDRICEVO-, 27.1.2016.

[30] Vir: članica uprave Ustanove Brigita Ačimovič iz Taluma, 12.2.2016. »Pravil ustanove« nam v tem času ni uspelo pridobiti.

[31] http://www.radio-ptuj.si/v-objemu-skupnosti, 27.1.2016, V Kidričevem ustanovili fundacijo V objemu skupnosti, http://izvozniki.finance.si/8803598/V-Kidri%C4%8Devem-ustanovili-fundacijo-V-objemu-skupnosti, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2014/06/02/v-objemu-skupnosti-kidricevo/, 27.1.2016.

[32] http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[33] http://www.kidricevo.e-obcina.si/datoteke/obcinskactiva/63/679/%C5%A0t.%205,%20December%202014.pdf, 27.1.2016.

[34] Ali tak Katalog že obstaja in kje je dostopen, nam ni uspelo izvedeti.

[35] »Organa Ustanove sta uprava in strokovni svet. Uprava ustanove ima šest članov, ki so jih imenovali ustanovitelji. Člani uprave so Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Kot je mogoče razbrati iz medijev, je ena od članic strokovnega sveta Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja). Kdo so ostali, ni znano.

[36] http://www.kidricevo.e-obcina.si/datoteke/obcinskactiva/63/679/%C5%A0t.%205,%20December%202014.pdf, 27.1.2016.

[37] To odločitev nam je potrdila in pojasnila tudi Ivanka Korez, občinska svetnica SDS in ravnateljica OŠ Cirkovce, ki sodeluje z Ustanovo: »O projektu V objemu skupnosti so bili v lanskem letu obveščeni predvsem starejši, saj so bile delavnice namenjene predvsem njim. O tem se je odločil Strokovni svet na podlagi  ugotovitve, da  je v  prvem letu aktivnosti možno realizirati samo za  starejše. Obveščali so jih prostovoljci preko Društva upokojencev Kidričevo in Rdečega križa Cirkovce. To vam zagotovo lahko povem, saj sem tudi sama osebno obveščala starejše (ranljive osebe – v to skupino ne spadajo vsi upokojenci) z obiski na domu.  Res pa je, da je pri obveščanju izpadlo področje Lovrenca in Pleter, saj nismo imeli prostovoljca, ki bi na tem območju opravil obiske na domu.« Vir: Ivanka Korez, 10.2.2016.

[38] Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Poročilo v celoti (PDF)

[39] http://supervizor.kpk-rs.si/podj/32520476/, 27.1.2016.

[40] Alexander Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček – Nočni obisk http://4d.rtvslo.si/!arhiv/nocni-obisk/174323243, 27.1.2016.

[41] Temu pritrjuje tudi gospa Brigita Ačimovič: »Glede definicije »ranljivi« se tudi mi lovimo oz. se še učimo. Kolikor nam je poznano, obstaja samo na področju trga dela podrobneje definirano, katere osebe sodijo v skupino ranljivih. Tudi na tem področju iščemo ustrezno vsebino.« Vir: Brigita Ačimovič, 14.2.2016. V vabilu ob vzpostavljanju Fundacije aprila 2014, so ranljive skupine opredelili kot: socialno ogrožene družine, otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami ter osebe s težavami v duševnem zdravju. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1004/VABILO%20za%20NVO%20-%20strokovni%20posvet.pdf, 23.2.2016. Za druge, natančnejše opredelitve in postopke ugotavljanja »ranljivosti«, ki jih uporablja Ustanova pri ocenjevanju primernosti programov in prosilcev, nam ni uspelo izvedeti.

[42] Vir: Radovan Pulko, 15.2.2016. Katera so ta društva in kakšni so njihovi razlogi, da ne želijo sodelovati, nam ni uspelo ugotoviti. V zvezi s tem smo se obrnili na zastopnico Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, Petro Hadler, ki je odgovorila, »da so na [njeno] poizvedovanje odgovore podala tri od osmih kulturnih društev v občini Kidričevo. Dve društvi sta uspešno sodelovali v programih in bili z izvedbo zadovoljni. Eno od teh društev pa se ni prijavilo za sodelovanje, ker v programu ni našlo vsebinske skupne točke, niso pa sodelovanja zavrnili. Vir: Petra Hadler, 20.2.2016.

[43] http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/katero-obliko-podjetja-izbrati/fundacija-ustanova, 24.2.2016.

[44] Marko Drobnič, predsednik uprave Talum: »Talum želi vsebine, ki jih bo fundacija podpirala in izvajala, sooblikovati ter imeti pregled nad tem, na kakšen način in komu bodo sredstva, ki se bodo v fundaciji zbirala, razdeljena.« http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[45] Eden zadnjih primerov, ki ilustrira družbeno moč podjetja Talum in njegovo pogosto samovoljno uveljavljanje te moči napram okolja v katerem deluje, je po naših informacijah tudi odtegnitev že odobrenih sredstev za izdajo knjige o NK Aluminij avtorja Gregorja Dončeca, ker nekomu domnevno ni bil všeč nek zapis v knjigi. Vir: Radovan Pulko, 15.2.2016.

[46] https://www.facebook.com/pages/Hocemo-Nazaj-Kopalisce-Kidricevo/148507475172701, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2014/01/21/talum-in-obcina-nacrtujeta-gradnjo-sportnega-hotela/, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2013/08/08/spet-kdaj-kopalisce-v-kidricevem/ , 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2011/07/05/ob-poletnem-mrtvilu%E2%80%A6/, 27.1.2016,
https://sterntal.wordpress.com/2010/11/18/%C2%BBmrtva%C2%AB-nepremicnina-%C2%BBmrtva%C2%AB-skupnost%E2%80%A6/, 27.1.2016, http://www.delo.si/novice/slovenija/direktor-boxmarka-treba-je-delati.html, 27.1.2016, http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/05/ovsenik_boxmark.aspx, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2010/11/16/kulturna-dediscina-proti-parkirnemu-prostoru/, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/, 27.1.2016.

[47] »Pobuda za ustanovitev družinskega centra je zrasla na travniku Konjeniške parka Starošince, kjer ima svoj sedež Zavod Nazaj na konja. Družinski center deluje od letošnjega leta (2015) na dveh lokacijah in izvaja programe za družine v občini Kidričevo in širše.« Vir: https://sterntal.wordpress.com/2015/12/02/druzinski-center-kidricevo/, 27.1.2016.

[48] Tele M http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174374554, 27.1.2016.

[49] Večino informacij o Centru je mogoče najti na spletni strani Družinskega centra, 27.1.2016 in na njihovi FB strani, 27.1.2016. Ivanka Korez, svetnica SDS in ravnateljica OŠ Cirkovce dodaja, da obveščanje o programu Družinski center poteka preko spletne strani in Facebooka, predstavniki centra pa so na obeh šolah (Cirkovce in Kidričevo) dejavnost predstavili tudi na roditeljskih sestankih in osebno nagovorili starše. Vir: Ivanka Korez, 10.2.2016.

[50] »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov v pomoč družini v letu 2015, sofinancira naslednje programe: 15 vsebin centrov za družine in 15 programov terapevtskega svetovanja. Vsi sofinancirani programi pomembno dopolnjujejo socialnovarstvene storitve in programe ter pozitivno vplivajo na dvig kakovosti življenja tako posameznika kot družbe. Centri za družine predstavljajo osrednji prostor v lokalnem okolju in so namenjeni druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Njihove vsebine prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, h krepitvi enakih možnosti žensk in moških ter nudijo informacije in znanja za kvalitetno življenje posameznic in posameznikov oziroma družin. Centri za družine vsebine uporabnikom nudijo storitve brezplačno.« Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/programi_v_podporo_druzini/, 27.1.2016. Kot je mogoče razbrati iz predstavitve Centra na 11. redni seji občinskega sveta /https://vimeo.com/153095501, (od 9. minute naprej), 24.2.2016) pridobivanje državnih sredstev iz tega naslova ni potekalo povsem brez težav.

[51] V proračunu Občine za 2016 je za ta namen predvideno 13.500€, kar nam je v korespondenci potrdil tudi Alexander Saša Goljevšček. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1323/Obrazlozitve%20proracuna%20za%20leto%202016.pdf, 8.2.2016.

[52] http://nakonju.si/novice/205/druzinski_center_kidricevo/, 27.1.2016.

[53] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016.

[54] Družinski center s svojim načinom delovanja pomaga pri usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, ter nudi informacije in znanja za kvalitetno življenje družin. Družina je v postmodernem svetu postala kot otok v razburkanem morju, kjer starši in otroci iščejo ravnotežje med poklicnim, družinskim in zasebnim življenjem. Sama družina je v javnem prostoru postavljena pred vedno več izzivi. V času, kjer je edina stalnica sprememba, družinski center omogoča prostor in čas za družino, kamor se lahko člani obrnejo po pomoč in podporo ter svobodno delijo svoje izkušnje bivanja v družini. S svojim delovanjem poskušamo zapolniti vrzel, ki nastaja med zasebnim načinom življenja v družini in delovanjem družinskih članov v poklicni in edukativni sferi. Namen delovanja je izboljšati družinske strategije spoprijemanja s stresom in obremenitvami, spodbuditi osebnostno rast družinskih članov, okrepiti osebnostne in socialne kompetence družinskih članov, vzpostaviti čustveno varno okolje in okrepiti zaupanje med družinskimi člani, vzpostaviti kvalitetnejše medosebne odnose med starši in njihovimi otroci, okrepiti starševske kompetence, spodbuditi skupno preživljanje prostega časa družinskih članov, v času ostrih rezov v šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo ponuditi pomoč in omogočiti dostopnost do tovrstnih programov tudi družinam s slabšim socialno-ekonomskim položajem. To nameravajo doseči družinski center je močna informacijska točka za starše, ki hočejo informacije o različnih virih podpore in pomoči s strani javnih institucij in nevladnih organizacij, s programi neformalnega druženja, občasnim organiziranim varstvom in organiziranimi počitniškimi aktivnostmi staršem pomagamo pri lajšanju vsakdanjih usklajevanj med družinskimi člani in poklicnimi dolžnostmi, z organizacijo predavanji in delavnic za partnerje, starše ter celotno družino ponujamo podporo in prostor za raziskovanje pri aktualnih vprašanjih in izzivih, s katerimi se srečujemo v družini, družina ima z možnostjo družinske mediacije v družinskem centru priložnost na drugačen način razreševanja konfliktov, družinski center ponuja prostor za svetovalne razgovore v sodelovanju s Svetovalnim centrom Maribor, s sproščenim druženjem v družinskem centru se medsebojno spoznavamo in širimo pozitivne medosebne odnose v lokalni skupnosti, otroci različnih starosti in kulturnih okolij se v dnevnem centru srečujejo in se spoznavajo preko različnih aktivnosti, preko neformalnega in priložnostnega učenja se otroci in mladostniki učijo strpnosti, tolerantnosti in umetnosti so-bivanja z vrstniki, družinski center nudi prostor za učno pomoč, igro, varno in odgovorno uporabo interneta, pomoč v osebni stiski…, družinski center je tudi pomembna prostovoljska baza, mavrične barve v ponudbi družinskega centra soustvarjajo predvsem otroci, mladostniki in starši s svojim aktivnim sodelovanjem, izražanjem svojih potreb, predlogov, ponujeno pomočjo pri organizaciji dogodkov, iger, izborom tematik pri delavnicah in aktivnostih … Vir: http://druzine.center/, 27.1.2016.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: