Skrbno ravnanje z naravnimi viri je nuja in ne več izbira

Ob Dnevu Zemlje v Ljubljani je potekalo v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Direktor organizacije Zero Waste Europe Joan Marc Simon je ob tem družabnem dogodku poudaril: “Zero Waste Europe predstavlja glas skoraj sedmih milijonov prebivalcev Evrope. Tudi iz Slovenije, saj se je v dobrem letu in pol, od kar so Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija, mreži priključilo šest občin, ki se uvrščajo med najboljše v Evropi!”

POMEMBNA JE POT

Pred dobrimi petnajstimi leti so bili objavljeni prvi načrti za sežigalnico odpadkov v Kidričevem, čemur so se po robu postavili prebivalci. Združeno so jih podprle okoljske nevladne organizacije in predlagale Zero Waste kot alternativno rešitev. Leta 2005 je vlada opustila načrte glede te sežigalnice, a se je s tem odprl nov problem: sosežig odpadkov v cementnih pečeh. V letih 2010 in 2012 so Ekologi brez meja organizirali dve akciji Očistimo Slovenijo in odpadki so odločno pritegnili pozornost politike tako na nacionalni kot na lokalni ravni.

“Okoljske nevladne organizacije in civilna gibanja stojijo na prvi bojni črti, ko gre za uvajanje sprememb v odnosu do okolja in zdravja. Če bi se zgodilo Kidričevo, bi do leta 2020 imeli preko 50 % odvečnih kapacitet za sežig odpadkov. Oziroma, uspehov na področju ločenega zbiranja in recikliranja ne bi bilo, saj bi odpadke še vedno odvažali v predimenzionirano sežigalnico,” pravi Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja.

V SREDIŠČU ZERO WASTE JE PREPREČEVANJE

Zero Waste ni zgolj preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje. Preprečevanje nastajanja odpadkov je eden ključnih elementov strategije, saj prinaša številne pozitivne učinke: lokalna delovna mesta, inovativne rešitve, povezovanje različnih deležnikov in nenazadnje velik prispevek k manjši porabi energije in zniževanju emisij toplogrednih plinov.

V četrtek je bil program dogodka zato usmerjen v razpravo o priložnostih, ki jih ti ukrepi prinašajo lokalnim skupnostim. Na treh okroglih mizah so udeleženci lahko spoznali dobre prakse o izposoji pralnih plenic ter njihovi uporabi v vrtcih, o možnostih preprečevanja odpadkov v turizmu in o tem, kako zmanjšati količine užitne hrane, ki danes konča med odpadki.

ZERO WASTE ŽE DOLGO NI VEČ UTOPIJA

V petek so udeležence srečanja pozdravili predsednik Zero Waste Europe, Rossano Ercolini, župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, ter ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen. Ministrica je poudarila pomen in načrte vlade pri prehodu države v zeleno gospodarstvo, kjer svojo vlogo igra tudi Zero Waste. Zato si želi, da bi se za to pot odločile tudi druge občine: “Takšne strateške odločitve se zdijo ambiciozne v času, ko smo priča globalnim potrošniškim vzorcem in z njimi povezanimi naraščajočimi količinami odpadkov. A pri ravnanju z odpadki in viri lahko le ambiciozni cilji vodijo do učinkovitih rezultatov.”

Župan Zoran Janković je ob tej priložnosti povedal, da je slovenska prestolnica eno najbolj čistih mest v Evropi in prva evropska prestolnica v mreži Zero Waste, na kar je izjemno ponosen. Izpostavil je, da je Ljubljana tudi prva v Evropi po odstotku ločeno zbranih odpadkov. »Letos je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, kar je najvišje priznanje, ki ga mesto lahko prejme, obenem pa to pomeni obvezo, da gremo naprej po tej isti poti in da smo odgovorni predvsem do prihodnjih generacij.”

Na okrogli mizi o Zero Waste politikah na lokalni ravni so razpravljali predstavniki občin Capannori – prva evropska občina, Vrhnika – prva slovenska občina, Ljubljana – prva evropska prestolnica in Prelog – prva hrvaška občina na poti do družbe brez odpadkov.

Poseben gost srečanja je bil dr. Paul Connett, ki je na globalni ravni eden vidnejših zagovornikov Zero Waste strategije ter kot doktor okoljske kemije in toksikologije neumorni nasprotnik sežiganja odpadkov. Pot do Zero Waste je strnil v deset korakov in poudaril: “Potrebujemo spremembo in za to so potrebni ljudje!”

V popoldanskem delu je Mitja Praznik iz podjetja Snaga Ljubljana podrobneje predstavil sistem ravnanja z odpadki, ki Mestno občino Ljubljana uvršča v vrh evropskih prestolnic na tem področju. Kar ponovno dokazuje, da lahko Ljubljana ponosno nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

VELIK POZITIVEN VPLIV RAVNANJA Z ODPADKI NA PODNEBNE SPREMEMBE

Mariel Vilella iz Zero Waste Europe je predstavila pozitivne vplive preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja na podnebne spremembe. Prav za ponovno uporabo in podaljševanje življenjske dobe elektronske opreme so še številne priložnosti, so poudarili v organizaciji eReuse iz Španije. Španija je namreč prva evropska država, ki je sprejela specifične cilje na področju ponovne uporabe nekaterih vrst električne in elektronske opreme. Italijansko podjetje Selene je predstavilo pilotni projekt recikliranja plastičnih ostankov, ki so stranski produkt procesa recikliranja papirja in jih je papirna industrija do sedaj bodisi odlagala ali sežigala, kar pa predstavlja visoke stroške.

V duhu Zero Waste je potekala celotna prireditev: uporabljali so se kozarci za večkratno uporabo, akreditacijske kartončke so obiskovalci prinesli s sabo, hrana je bila lokalno pridelana, kava iz pravične trgovine, viške hrane pa so prevzele humanitarne organizacije.

Vir: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/696-skrbno-ravnanje-z-naravnimi-viri-je-nuja-in-ne-vec-izbira

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: