Nateg v obraz in odpuščanje

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/

One Response to Nateg v obraz in odpuščanje

  1. sterntal says:

    Radovan Pulko je v komentarju prispevka zapisal:

    Dobro zapisano Boštjan!
    Tudi meni se pri delovanju ZKD zdi marsikaj milo rečeno čudno. Na zadnji seji, ki sem se je udeležil kot predstavnik Zgodovinskega društva Kidričevo sem med drugim slišal, da se med kulturne dejavnosti ne šteje: izdajanje knjig, pedagoška dejavnost in zgodovina nasploh. Res ne vem kaj naj si o teh izjavah mislim. Da knjiga ni del kulture???
    Sicer pa nekaj podatkov iz statuta Zveze kulturnih društev Kidričevo.
    6. člen statuta omenjene zveze se glasi:
    Osnovni namen ZKD je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, povezovanjem kulturnih društev, skupin in posameznikov, ki delujejo ljubiteljsko na področju prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot.
    V 7. členu med drugim tudi piše:
    Osnovni namen iz 6. člena pravil ZKD uresničuje z: …
    • spodbujanjem novih oblik in vsebin kulturnega delovanja.

    Torej Zveza ni bila ustanovljena samo zaradi folklore in pevskih zborov. Imajo pa vodilni težave z dojemanjem novih oblik kulturnega delovanja – torej vsega česar sami ne priznavajo ali ne dojamejo kot kulturo.

    Kar se tiče vašega primera pa odgovorna krši 8. člen statuta v katerem piše:

    V primeru zavrnitve vključitve novega člana v ZKD, se prizadeti član lahko pritoži na izvršni odbor ZKD v roku 15 dni od prejema sklepa o zavrnitvi članstva. Izvršni odbor ZKD odloči o pritožbi v roku 3 mesecev od prejema pritožbe. Odločitev izvršnega odbora ZKD je dokončna.
    Vašega pojasnila za katerega vem, da ste ga poslali pa člani izvršilnega odbora še niso obravnavali. Pravega pojasnila zakaj do tega še ni prišlo pa nam odgovorni prav tako niso utemeljeno podali.
    Sicer pa za povedati in zapisati na temo ZKD je še kar nekaj. Pa naj bo za enkrat to vse.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: