Zdravje v regiji 2018

Zdravje v regiji 2018: Neenakomerna porazdelitev zdravstvenega osebja po slovenskih regijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 prvič predstavil projekt »Zdravje v občini«, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako izmed 212 slovenskih občin. S tem se je izboljšala dostopnost in dosegljivost zdravstvenih informacij, hkrati pa je to pomenilo podlago za krepitev zdravja prebivalcev in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo.

V letu 2018 smo naredili še korak naprej in pripravili pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih, na podlagi katerih se lahko gradi kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja.

Kratke publikacije »Zdravje v regiji« omogočajo prikaz informacij o zdravstvenem varstvu in zdravju prebivalcev v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Namen publikacij je boljša dostopnost in primerljivost informacij s področja sistema zdravstvenega varstva. Nabor kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v regijah je prikazan v dveh preglednicah – »Kazalniki zdravstvenega varstva v posamezni statistični regiji« in »Kazalniki zdravja v posamezni statistični regiji«.

Kazalniki zdravstvenega varstva

V osrednjem delu publikacij je z grafičnimi prikazi in opisom izpostavljenih nekaj značilnosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in razporeditve zdravstvenih delavcev po upravnih enotah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ. Seznam vsebuje 28 kazalnikov, ki so razvrščeni v tri kategorije: kazalniki zdravstvenih delavcev, kazalniki zdravstvenega varstva v bolnišnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Razporeditev zdravstvenega varstva po regijah je neenakomerna, kar je posledica umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji, hkrati pa imajo določene regije navidezno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva (do zdravnikov družinske medicine in pediatrov na primarni ravni) zaradi redke poseljenosti in slabe dostopnosti posameznih področij. Dobra preskrbljenost z zdravstvenim varstvom na primarni ravni vodi v nižjo prezgodnjo umrljivost in manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in astma.

Kazalniki zdravja

Poleg kazalnikov zdravstvenega varstva je na ravni statistične regije prikazan tudi nabor kazalnikov zdravja – prikaz je enak kot v publikacijah Zdravje v občini. Kazalniki, ki se navezujejo na podatke Zdravja v občini, so razvrščeni v pet kategorij: prebivalci in skupnost; dejavniki tveganja; preventiva; zdravstveno stanje in umrljivost. Definicije vseh kazalnikov in podrobnosti izračunov so opisane v Metodoloških pojasnilih kazalnikov za občine in za regije, ki so prav tako objavljena na spletni strani NIJZ.

Z omogočanjem enotnosti in boljše dostopnosti podatkov zdravstvenega varstva na regijski ravni želi NIJZ poudariti pomen racionalne in učinkovite organizacije sistema zdravstvenega varstva, kakovostne zdravstvene oskrbe in razporeditve zdravstvenega kadra. Predstavljene informacije so izhodišče pri načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene službe ter oceni potreb po zdravstvenih storitvah tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Vse letošnje publikacije so dostopne prek spletne aplikacije obcine.nijz.si v zavihku 2018. Na spletni strani bodo vsako leto posodobljene in dopolnjene z novimi javno-zdravstvenimi vsebinami.

Infografika

Občina Kidričevo

Občina obsega del podravske statistične regije med smrekovimi gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja,  Ptujem ter Slovensko Bistrico. Svojstven pečat daje občini naselje Kidričevo s tovarno za predelavo aluminija.

Zdravstveno stanje in umrljivost

– Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
– Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
– Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
– Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
– Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

– Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
– Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
– Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Publikacija v formatu PDF

Občina Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2018&id=62

Vir: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2018

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: