Nihče ni brez težav

junij 22, 2012

Tribuna v Kidričevem dobiva želen videz, moštvo Aluminja še ne

V Kidričevem postaja resno. Le dobri trije tedni jih še ločijo do pričetka sezone. Zgodovinske, premierno bodo nastopili v prvi slovenski nogometni ligi. Lani so to možnost še zavrnili, letos pogumno vztrajajo, da so pripravljeni. Brez finančnih presežkov in odmevnih okrepitev. S trezno glavo nameravajo izpeljati krstno sezono, da se ne bi znašli v neprijetnem položaju, ko se je zalomilo že mnogim.

V domačem športnem centru so pričeli vadbo 18. junija, skupaj bodo opravili več kot 20 treningov. Kot domačini bodo nastopili tudi na vseh pripravljalnih tekmah. “Kako pa bi izgledalo, da bi se pripravljali drugje, ko pa je vsem znano, da sta pri nas junij in julij polna ekip iz vse Evrope?!” se sprašuje predsednik Zvonko Jevšovar. Pogoji so zares odlični, zatrdi, ne moti jih niti gneča. Na igriščih, kjer je lani trenirala slovita Valencia, letos pa so najavljene predvsem ekipe z vzhoda, se ta čas ob domači ekipi mudijo še tri. Ni problemov zaradi več moštev. Niti z organizacijsko pripravo na prihajajočo sezono.

“Mi smo že pripravljeni. Da zadovoljimo kriterij licenčne komisije, se delajo manjši popravki na tribuni. Morda nekaj dodatnih sedežev, sanacija dotrajanega betona, začasna novinarska tribuna. Do pričetka bomo to opravili,” zatrjuje Jevšovar. Približno 3500 mest (sedišča in stojišča) bo na stadionu za gledalce, v klubu pričakujejo povečan obisk. “Okolica Ptuja je prikrajšana za prvoligaško Dravo, Mariborčane bo prav tako zanimalo, kaj se pri nas dogaja,” razmišljajo.

V prvo ligo želijo s sedanjim kadrom, so zatrdili ob osvojitvi prvega mesta med drugoligaši. Pa bo nekaj popravkov, predvsem zaradi odhodov, vseeno nujnih. “Boris Sambolec je odšel v Zavrč, Žan Majer v Domžale, Alen Ploj se je vrnil v Maribor,” se je spomnil treh pomembnih mož trener Bojan Flis. Predvsem Sambolec mu povzroča težave, pravega nadomestila v obrambi zanj ni. Morda se kaj še najde, veliko igralcev, ki bi želi igrati med elito, je te dni v Kidričevem na preizkušnji. Nekoliko so celo porušili začrtan plan priprav. A to je nuja, brez nadomestil bo težko. Flis je razkril karte: “Cilj je obstanek, to je jasno. Za to bo potrebnih nekaj zmag. Kako do njih, ostaja vprašanje. Sam želim, tako kot do zdaj, igrati napadalen nogomet. Če bomo našli primerne igralce, bo to mogoče, drugače bomo na igrišču v podrejenem položaju. Strahu pa ni. Poglejte okoli, niti drugi niso brez težav.”

JANEZ FERK

Objavljeno v Večeru, v petek, 22.6.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekspo2012062205799174

Advertisements

Aluminij, kovina prihodnosti

junij 8, 2012

V upravni zgradbi Taluma Kidričevo bodo prihodnji četrtek odprli razstavo, ki je del skupnega projekta EPK Uf, industrija! in bo na ogled do konca leta 2013

“Od sredine junija pa vse do konca prihodnjega leta bo v preddverju in v pritličju upravne zgradbe Taluma Kidričevo na ogled razstava, ki jo bomo tod odprli v četrtek, 14. junija. V času, ko bodo v Talum vabila razstavljena dela, bomo pripravili še več najrazličnejših kulturnih dogodkov. Uf, industrija! je skupni naslov šestih samostojnih in vsebinsko sklenjenih razstav, ki predstavljajo razvoj šestih industrijskih podjetij v drugi polovici dvajsetega stoletja in začetku enaindvajsetega. Temu projektu se pridružujemo z razstavo Talum – aluminij, kovina prihodnosti,” predstavlja projekt Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki skupaj s Talumom pripravlja razstavo, in dodaja, da se v projekt šestih mest oziroma tovarn vključujejo še Gorenje z vizijo iz Velenja, Kolesje napredka IMV iz Novega mesta, Ravne na Koroškem z razstavo Mati fabrika, Železarna Ravne, Murska Sobota z Muro – odprto ter Maribor s Skrivnostmi lepote – Tovarna Zlatorog Maribor.

Inovativnost kulturne predstavitve

“Gre za ambiciozen in inovativen projekt, saj v preteklosti ni bilo običajno tovrstno povezovanje muzejske in tovarniške dejavnosti. Projekt, v katerega smo stopili, je bil za vse nas resnično močan izziv, ki smo ga pripeljali do otvoritve razstave, v prihodnje pa v sklopu te načrtujemo še nekaj vsekakor zanimivih dogodkov,” omenja Arih. “V Talumu podpiramo, kljub težkim časom, kulturne in družbene dejavnosti, kar je bilo značilno tudi za našo predhodnico, nekdanjo TGA Kidričevo. S tovarniško pomočjo nastajajo razstave, knjige, pesniške zbirke, zgoščenke, zborniki in koncerti. Zlasti se Talum odlikuje s podpiranjem slikarske dejavnosti, saj velja za pomembnega mecena sodobne likovne produkcije v Sloveniji in je tudi lastnik dragocene likovne zbirke, ki šteje več kot 500 del. Med arhitekturne bisere modernizma spada tudi naša upravna zgradba, ki jo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja projektiral arhitekt Danilo Fürst. S fotografijami pa je tovarno in ljudi v njej ovekovečil mojster fotografije Stojan Kerbler. Pod okriljem družbe delujeta pihalni orkester in moški pevski zbor, Talum sponzorira nogometni klub Aluminij in sodeluje na športnih prireditvah. Z donatorskimi sredstvi pomagamo posameznikov kot tudi društvom,” pravi Darko Ferlinc iz Taluma in dodaja, da bodo na razstavi predstavili razvoj tovarne in njeno vključenost v lokalno in širše okolje. “Poudarek je seveda na predstavitvi surovine in na njeni vsestranski uporabni vrednosti. Aluminij, ki je bil v prejšnjem stoletju sinonim za modernost in razvoj, je tudi danes kovina prihodnosti,” dodaja Ferlinc, ki skupaj z Nevenko Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož napoveduje nevsakdanjo, a zagotovo zanimivo srečanje s (tovarniško) umetnostjo, predstavljen pa bo tudi nakit iz aluminija, ki ga izdeluje Ines Vlašić iz Varaždina.

Projekt šestih občin in tovarn

Uf, industrija!, skupni projekt šestih občin in tovarn, je del projektov Evropske prestolnice kulture in želi predstaviti industrijo v luči njene kreativnosti, ki je najpogosteje njena spregledana vsebina. “V socializmu in danes industrija ni bila kreativna le pri tehnoloških izboljšavah, temveč tudi pri oblikovanju vidne podobe izdelkov, embalaže, oglaševanja in propagiranja ter je finančno, organizacijsko in materialno podpirala kulturne in civilnodružbene iniciative in organizacije, delujoče v lokalnem okolju. Razstavljeni plakati in fotografije kulturnih akcij, reklame, propagandni plakati, tehnična navodila, blagovne znamke, značke, zastavice in številni izdelki množične porabe, od pralnih praškov, avtomobilov, štedilnikov in oblek, kažejo, kako sta lahka in težka industrija vplivali na razvoj vizualne kulture, torej na to, v kako oblikovanem svetu in konstruirani realnosti smo živeli in še vedno živimo,” so zapisali snovalci razstav. Te bo spremljal obsežen katalog s podatki o vsakem sodelujočem podjetju posebej.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v petek, 8.6.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012060805793747


Poletni športni dan

junij 7, 2012

Športna zveza občine Kidričevo organizira poletni športni dan Športne zveze občine Kidričevo, ki bo potekal v nedeljo, 10. 6. 2012 v Športnem parku NK Aluminij. Prireditev se bo pričela ob 14:00.

Tekmovalo se bo v petih disciplinah: nogomet, košarka, odbojka, tenis in streljanje z zračno puško.

Vir: http://kidricevo.si


Okoljevarstveno poročilo za leto 2011

junij 6, 2012

TALUM, tovarna aluminija, d. d. Kidričevo je podala okoljevarstveno poročilo za leto 2011. V poročilu so zajeti podatki o uresničitvi aktivnosti s Programa za ravnanje z okoljem, o emisijah v zrak, emisijah v vodo, odpadkih, predelavi aluminija, hrupu in ravnanju s kemikalijami.

Poročilo (PDF)

Vir: http://kidricevo.si


Z raziskavo v žepu do želenega razvoja?

maj 30, 2012

V občini Kidričevo so opravili raziskavo, ki kaže, česa si tamkajšnji ljudje želijo in kaj jih v njihovem okolju moti. Več sodelovanja v turistični ponudbi, ki naj temelji (tudi) na tradiciji

“Z raziskavo, imenovano Vizija in strategija občine Kidričevo na podlagi vrednot in stalne participacije občanov, ki so jo v preteklih mesecih za nas pripravili sodelavci mariborskega podjetja Palemid, smo dobili v Kidričevem na mizo dokument, ki nam bo pomagal pri načrtovanju našega prihodnjega razvoja,” je ocenil Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, in dodal, da jih je raziskava stala blizu 18 tisoč evrov, skupaj z raziskovalci pa so zadovoljni, ker so v raziskavi aktivno sodelovali tudi domačini in so tako pridobljeni podatki rezultat njihovih odgovorov na vprašanja, povezana z razmerami in vizijami na področju gospodarstva, prometa, okolja, izobraževanja in kvalitete življenja.

“Zdaj vemo, kako življenje v občini, tudi svoj pogled na delovanje občinske uprave ocenjujejo domačini, še pomembneje je, ker smo izvedeli, kaj naši občani pričakujejo od nas oziroma kakšnih razvojnih projektov si želijo,” meni župan Kidričevega. Svetniki, ki so imeli pred dnevi priložnost prisluhniti rezultatom raziskave, ki je potekala na prelomu leta, so delo raziskovalcev pohvalili in ocenili, da bo od zdaj lažje tudi njihovo ravnanje v svetniških klopeh. “V raziskavi je skupaj sodelovalo 476 udeležencev, kar je slaba desetina prebivalcev občine Kidričevo. Med raziskavo smo nadpovprečno angažirane občane vabili na posebno delavnico, kjer je 61 sodelujočih izpolnilo posebej strukturiran vprašalnik, med 200 naključno izbranimi udeleženci smo opravili terensko anketo. O prednostih in slabostih občine Kidričevo smo povprašali tudi sto enega naključno izbranega prebivalca sosednjih občin in dodali še podatke iz ankete, ki smo jo opravili med stotimi prebivalci različnih slovenskih krajev,” pravi mag. Bojan Mažgon, vodja raziskave, v kateri so aktivno sodelovali tudi župan in drugi sodelavci občinske uprave.

Bazen kot prostor druženja in turistične ponudbe

“Med ocenami osmih kriterijev kvalitete bivanja v občini Kidričevo je najboljšo oceno prejela možnost za šport in rekreacijo, visoko še dobra duhovna oskrba in občutek varnosti bivanja. Rezerve prebivalci zaznavajo na področju zdravstvene oskrbe. Najnižjo oceno je v raziskavi dobila stopnja zaupanja v občino oziroma organe občine, ki naj prisluhnejo občanom in jim pomagajo reševati probleme, kar kaže, da tako občinsko upravo kot svetnike na tem področju čaka kar nekaj dela,” je razložil Mažgon in dodal, da pri zdravstveni oskrbi ljudje pogrešajo več zdravnikov in boljše pogoje v zdravstvenem domu, ljudje si želijo tudi več kulturnega dogajanja, radi bi literarni krožek, radi bi časovno daljše dogajanje v Starošincah, večjo aktivnost kulturnih društev, za vzor pa dajejo kulturno življenje v Cirkovcah. “Čeprav anketirani med prednostmi življenja v Kidričevem omenjajo možnosti za športno udejstvovanje in rekreacijo, obenem poudarjajo, da bi bila lahko tovrstna ponudba še boljša, kar povezujejo s ponovno otvoritvijo bazena, obnovo nogometnega igrišča v Lovrencu in z ureditvijo teniškega igrišča z umetno travo. Vprašani pogrešajo več medgeneracijskega sodelovanja, pohvalili pa so delo Rdečega križa. Prebivalci občine Kidričevo bi si v svojem okolju želeli trgovski center z bogatejšo, tudi ponudbo domačih izdelkov. V Cirkovcah bi radi tržnico, kot jo imajo v Kidričevem. Medsosedske odnose Kidričani ocenjujejo kot kar dobre, a si želijo več skupnih akcij in druženj, jih pa moti, ker je med prebivalci v Kidričevem opaziti zavist, so pa medsosedski odnosi v okoliških vaseh pristnejši, kar bi bilo mogoče izboljšati s še več povezovanja, pa naj bodo to pohodi, kolesarjenja, kulturna ali športna druženja,” je navedel podatke iz raziskave Bojan Mažgon, ki je dodal, da ljudje pri varnosti pogrešajo več urejenih pešpoti in kolesarskih poti. Kot v večini podobnih krajev, kot je Kidričevo, je tudi tukaj opaziti porast zlorabe drog, na kar opozarjajo tako domačini kot njihovi sosedje.

Promocija za prepoznavnost

Raziskava kaže, dodaja prof. dr. Vito Bobek iz Palemide, da nadpovprečno angažirani prebivalci kot največji problem, slabost svojega okolja zaznavajo pomanjkanje delovnih mest za visoko kvalificiran kader, težave povzroča še brezposelnost, slabi razvojni programi in odnos do okolja. “Kot priložnost, na katero je treba staviti v prihodnjih razvojnih letih, ljudje prepoznavajo kmetijstvo, obrt in podjetništvo, turizem, pa tudi industrijo. Med prednostmi so anketirani omenjali še tradicijo, pripravljenost za angažiranje in naravne danosti,” je omenil Bobek in povedal, da sosedje Kidričevo (pre)poznajo po Talumu, Boxmarku in dobrih gostilnah, všeč jim je tukajšnja narava, omenjali so tudi prijaznost ljudi, pogrešajo pa večjo turistično ponudbo. Prebivalci preostalih slovenskih občin, ki so jih vključili v raziskavo, so se ob poimenovanju Kidričevega najprej spomnili na Talum, potem na Borisa Kidriča, Boxmark in na Nogometni klub Aluminij, všeč jim je tukajšnja narava, vendar pa občino večina vprašanih pozna bolj slabo, saj občina v preteklosti ni poskrbela za svojo promocijo.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 30.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012053005790330


Aluminij gre v prvo ligo

maj 18, 2012

Aluminij prihodnjo sezono med elito brez drastičnih sprememb. Zagata okoli neprimernosti stadiona se bo reševala postopoma, finančna struktura in igralski kader ostajata ista kot v drugi ligi

Možje v Kidričevem (beri: upravni odbor nogometnega kluba) so se odločili. Aluminij bo prihodnjo sezono igral med slovensko prvoligaško druščino. Še lani je bila elitna liga, kljub naslovu v drugi ligi, misija nemogoče. Letos – pod istim klubskim delovanjem, ponovno z nazivom najboljšega drugoligaša in z dogovorom Nogometne zveze Slovenije o postopnem izpolnjevanju infrastrukturnih pogojev – je zgodba drugačna. V treh letih bodo morali dokazati, da je namen resen, in rok, v katerem mora stadion zadoščati normativom (zgrajena tribuna in postavljeni žarometi), se bo po potrebi prestavil. Ovir več ni, obljuba lani razočaranim igralcem je letos izpolnjena.

“Želja v slačilnici je ogromna,” je pred dobrima dvema tednoma, po zmagi nad Interblockom (2:1), razlagal Bojan Flis. Takrat je bilo kljub rezultatom, ki so to omogočali, napredovanje pod velikim vprašajem. A prav ta želja nogometašev Aluminija, da se dokažejo Sloveniji med najmočnejšimi klubi, je zdaj odločila. Strinjali so se, da bo finančna struktura kluba kljub napredovanju ostala enaka. Enako velja za igralski kader, ki bo popolnjen z domačim podmladkom. Okrepitev, takšnih, ki bi zahtevale dodatne evre, ne bo. Iskanje novih sponzorjev za prihodnjo sezono se je že začelo, z nekaterimi so sodelovanje že sklenili. Glavni med njimi, Talum, je sporočil, da večjega finančnega priliva kot v preteklosti ne more zagotoviti.

Zato so se Kidričani odločili kreniti v projekt “Gremo v 1. ligo” pod istimi pogoji, kot so jih imeli do zdaj. Brez strahu pred neuspehom, brez prevelikih apetitov. Ob izpadu bi tako klub spet lahko normalno deloval v drugi ligi. Proračun? “Ni skrivnost, isti bo kot lani. Zavedamo se, da bomo ekipa, ki bo v prvi ligi startala z najmanjšim proračunom. Tega si ne štejemo v čast, vendar – takšni so časi. Hvala igralcem, ki so prevzeli del odgovornosti nase. Mi pa bomo poskrbeli, da bodo ti ob rezultatih nagrajeni,” je ob zagotovilu, da obveznosti do igralcev v klubu vsa leta izpolnjujejo vestno, razložil predsednik Zvonko Jevšovar. Ta je junija 2011, ko se Aluminij ni odločil za prvo ligo, razložil, da je njihov proračun 350 tisoč evrov. Od tega je bilo več kot pol sredstev, šestdeset odstotkov, namenjenih za mladinske selekcije. Za igranje v višjem kakovostnem razredu, tako je takrat zatrdil, bi potrebovali dodatnih 200 tisočakov. Teh tudi letos ne bo, a očitno niso več potrebni. Za infrastrukturne posege, nekateri so nujni že do pričetka sezone, so zagotovili dodatna sponzorska sredstva.

JANEZ FERK

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 17.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekspo2012051705784945