Zdravje v regiji 2018

oktober 31, 2018

Zdravje v regiji 2018: Neenakomerna porazdelitev zdravstvenega osebja po slovenskih regijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 prvič predstavil projekt »Zdravje v občini«, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako izmed 212 slovenskih občin. S tem se je izboljšala dostopnost in dosegljivost zdravstvenih informacij, hkrati pa je to pomenilo podlago za krepitev zdravja prebivalcev in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo.

V letu 2018 smo naredili še korak naprej in pripravili pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih, na podlagi katerih se lahko gradi kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja.

Kratke publikacije »Zdravje v regiji« omogočajo prikaz informacij o zdravstvenem varstvu in zdravju prebivalcev v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Namen publikacij je boljša dostopnost in primerljivost informacij s področja sistema zdravstvenega varstva. Nabor kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v regijah je prikazan v dveh preglednicah – »Kazalniki zdravstvenega varstva v posamezni statistični regiji« in »Kazalniki zdravja v posamezni statistični regiji«.

Kazalniki zdravstvenega varstva

V osrednjem delu publikacij je z grafičnimi prikazi in opisom izpostavljenih nekaj značilnosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in razporeditve zdravstvenih delavcev po upravnih enotah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ. Seznam vsebuje 28 kazalnikov, ki so razvrščeni v tri kategorije: kazalniki zdravstvenih delavcev, kazalniki zdravstvenega varstva v bolnišnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Razporeditev zdravstvenega varstva po regijah je neenakomerna, kar je posledica umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji, hkrati pa imajo določene regije navidezno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva (do zdravnikov družinske medicine in pediatrov na primarni ravni) zaradi redke poseljenosti in slabe dostopnosti posameznih področij. Dobra preskrbljenost z zdravstvenim varstvom na primarni ravni vodi v nižjo prezgodnjo umrljivost in manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in astma.

Kazalniki zdravja

Poleg kazalnikov zdravstvenega varstva je na ravni statistične regije prikazan tudi nabor kazalnikov zdravja – prikaz je enak kot v publikacijah Zdravje v občini. Kazalniki, ki se navezujejo na podatke Zdravja v občini, so razvrščeni v pet kategorij: prebivalci in skupnost; dejavniki tveganja; preventiva; zdravstveno stanje in umrljivost. Definicije vseh kazalnikov in podrobnosti izračunov so opisane v Metodoloških pojasnilih kazalnikov za občine in za regije, ki so prav tako objavljena na spletni strani NIJZ.

Z omogočanjem enotnosti in boljše dostopnosti podatkov zdravstvenega varstva na regijski ravni želi NIJZ poudariti pomen racionalne in učinkovite organizacije sistema zdravstvenega varstva, kakovostne zdravstvene oskrbe in razporeditve zdravstvenega kadra. Predstavljene informacije so izhodišče pri načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene službe ter oceni potreb po zdravstvenih storitvah tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Vse letošnje publikacije so dostopne prek spletne aplikacije obcine.nijz.si v zavihku 2018. Na spletni strani bodo vsako leto posodobljene in dopolnjene z novimi javno-zdravstvenimi vsebinami.

Infografika

Občina Kidričevo

Občina obsega del podravske statistične regije med smrekovimi gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja,  Ptujem ter Slovensko Bistrico. Svojstven pečat daje občini naselje Kidričevo s tovarno za predelavo aluminija.

Zdravstveno stanje in umrljivost

– Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
– Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
– Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
– Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
– Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

– Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
– Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
– Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Publikacija v formatu PDF

Občina Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2018&id=62

Vir: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2018

Advertisements

Vodnik »Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri«

junij 23, 2016

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora smo izdali vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri.

»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Čist zrak, kakovostno pitno vodo, učinkovit javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. Blaginjo lahko dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njo skupaj prizadevamo. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.« To so poudarki iz povsem svežega vodnika po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, katerega naslov – Dovolj za vse – govori hkrati o obilju možnosti in o dozorelosti časa za spremembe.

Pri skupnostnem upravljanju so v središču ljudje. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju in usklajevanju interesov ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem, na vzdržen način in da skrbijo za ohranjanje virov v trajno skupno dobro.

Avtorji vodnika, ki prihajajo iz nevladnih organizacij Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora, skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavljajo kot obetaven razvojni model, ki lahko (edini) sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacijo habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni dostopnih fosilnih energentov, pa tudi dramatične napovedi o staranju prebivalstva in migracijah, ki jih lahko pričakujemo v prihajajočih desetletjih.

Vodnik je prvenstveno namenjen lokalnim skupnostim. O različnosti njihovih pojavnih oblik govori širok nabor akterjev v 60 domačih in tujih dobrih praksah, ki so v vodniku opisane na štirih ključnih področjih: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. Dobre prakse pričajo o tem, da številne lokalne skupnosti ne želijo več čakati in nemo opazovati igre velikih. Ne delajo si utvar, da v Bruslju, znotraj netransparentnih finančnih inštitucij in v strateških oddelkih mednarodnih korporacij, razmišljajo o blaginji njihove skupnosti. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci lastne blaginje. Zavedajo se, da kljub bogastvu naših virov blaginja ni samoumevna. Ogroža jo trend privatizacije strateških skupnih dobrin, kot so vodni viri, genski material in javni prostor, ter prilaščanje zemlje s strani domačih ali mednarodnih podjetij. Ti trendi se premikajo v smeri izrabe naravnih virov planeta s strani le določenih elitnih skupin ljudi in se odmikajo od tradicionalnih vzorcev družbe, ki so delovali stoletja.

Slovenija je srečna dežela. Naši viri se dobro ujemajo z neizogibnimi globalnimi razvojnimi smernicami, kot so nizkoogljičnost, zeleno in krožno gospodarstvo, sonaravnost, trajnostna raba prostora, trajnostna potrošnja ter z njo povezana ekološko kmetijstvo in zeleni turizem. Te smernice v Evropi s pospešeno hitrostjo postajajo mainstream politične usmeritve. Zato vrednost naših virov narašča. Bogastvo virov pa se pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje.

Vodnik (PDF)

Vir: http://www.umanotera.org/novice/dovolj-za-vse-vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-zivljenjskimi-viri/


Ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila v občini Kidričevo

maj 27, 2013

V občini Kidričevo si prizadevamo nadgrajevati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov in tako zasledovati nacionalne in evropske smernice, ki narekujejo, da se čim več odpadkov ločeno zbere in nato odda v nadaljnjo predelavo (na primer recikliranje). V ta namen smo pričeli tudi z ločenim zbiranjem odpadnih oblačil in tekstila. Občani lahko tovrstno blago oddate v za-to namenjene zabojnike, ki se nahajajo na naslednjih lokacijah:

Lokacija zbiranja
CIRKOVCE – trgovina Merkator
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU – market Lovrenc
KIDRIČEVO – tržnica
KIDRIČEVO – zbirni center

Tip zabojnika na zgoraj omenjenih lokacijah:

zaboj_kidV zabojnike za odpadna oblačila in tekstil lahko/ne smete odlagate:

zaboj_kid1

Oddajate samo čista, suha oblačila ter obutev. Tekstil zaradi zaščite pred vlago zapakirajte v plastične vreče, katerih teža naj ne presega 20 kg.

Besedilo in fotografije pripravil: Igor Mohorič

Vir: http://www.kidricevo.si


Ravno polje, september 2012

november 9, 2012

Povezava (PDF), 42Mb: Ravno polje, september 2012

Vir: http://www.kidricevo.si


Poročilo o ravnanju z odpadki na območju občine Kidričevo

avgust 13, 2012

V prilogi objavljamo poročilo o ravnanju z odpadki na območju Občine Kidričevo, po vzpostavitvi sistema “od vrat do vrat”.

Poročilo o ravnanju z odpadki na območju občine Kidričevo (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si


Zbornik Občine Kidričevo

junij 15, 2012

Na uradni spletni strani Občine Kidričevo, je obvestilo:

Spoštovane občanke in občani,

obveščamo vas, da  se je župan Občine Kidričevo, Anton Leskovar, odločil, na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, v nedeljo 24.06.2012 razdeliti med občane Zbornik občine Kidričevo.

Zbornik je možno tudi dobiti v sprejemni pisarni občine pri gospe Zdenki Bek.

Zbornik si lahko snamete tudi v elektronski obliki, v PDF formatu:

Zbornik Občine Kidričevo

Vir: http://www.kidricevo.si


Okoljevarstveno poročilo za leto 2011

junij 6, 2012

TALUM, tovarna aluminija, d. d. Kidričevo je podala okoljevarstveno poročilo za leto 2011. V poročilu so zajeti podatki o uresničitvi aktivnosti s Programa za ravnanje z okoljem, o emisijah v zrak, emisijah v vodo, odpadkih, predelavi aluminija, hrupu in ravnanju s kemikalijami.

Poročilo (PDF)

Vir: http://kidricevo.si