Zakaj se občani ne počutijo več varno

junij 8, 2018

Prekoračitve hitrosti, parkiranje na zelenicah, neupoštevanje prepovedi vožnje …, to je le nekaj najpogostejših prekrškov, ki so jih redarji v lanskem letu zasledili na območju občine Kidričevo. »Se je pa precej stvari izboljšalo, med drugim parkiranje vozil, ki čakajo za Talum, problematična ostaja točka pri podjetju Boxmark, nadzor pa bomo nadaljevali tudi v Dragonji vasi, Apačah in Njivercah, kjer pogosto prejemamo pobude po naši prisotnosti,« je izpostavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.

Redarji Skupne občinske uprave so lani na območju občine Kidričevo med drugim zasledili 52 prekoračitev hitrosti, zabeležili so tudi več prijav zaradi pogostih pasjih iztrebkov na zelenicah okoli blokov. »Konkretno se prijave nanašajo na vodenje psa brez povodca v blokovskem naselju v Kidričevem ter na splošno so prijave povezane s primeri nepobiranja pasjih iztrebkov,« je povedal Brkič.

Tudi v letu 2017 so sprejeli več pobud oziroma prijav zaradi brskanja po zabojnikih za smeti. »Ta problematika se pojavlja predvsem v strnjenem naselju Kidričevo, najpogosteje gre za pripadnike romske narodnosti iz obmejnih hrvaških vasi, ki so brskali po smeteh in beračili,« je povedal Brkič in ob tem pojasnil, da samo brskanje po smeteh ni prekršek, kršitev pa predstavlja kraja odpadkov oziroma povzročanje onesnaženja okoli posod za odpadke. Prav tako ni samo beračenje prekršek, dokler to ni vsiljivo. »Stanovalci se v teh primerih ne počutijo preveč varno, vendar če ne gre za prekršek, jih ne moremo obravnavati kot kršitelje. Se pa s tovrstnimi težavami soočamo tudi v letošnjem letu,« je priznal.

Domači vozniki tovornjakov ne upoštevajo prepovedi …

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/11022-kidricevo-zakaj-se-obcani-ne-pocutijo-vec-varno

Advertisements

Pangea, geološko-paleontološki muzej

oktober 30, 2015

V Dragonji vasi je domačin Vili Podgoršek pred leti odprl zasebni muzej, v katerem je na ogled blizu 4000 mineralov, kamnin in fosilov. Profesor se z vsakega potepanja po svetu vrne s kakim “kamnom” v žepu

“Ko vidim, da so vrata v ta naš muzej odprta, rada vstopim, ustavim se pri vitrinah z dragim kamenjem. Ametisti, ahati pa opali so tisto, kar mojim očem še posebno dobro dene,” se je pred dnevi muzala Marija Bauman iz Dragonje vasi, skoraj soseda zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea. Domačin Vili Podgoršek, profesor geografije in zgodovine na mariborski II. gimnaziji, je pred sedmimi leti svojo ljubiteljsko dejavnost postavil na ogled in predstavil obi­skovalcem. Zdaj tako ni treba daleč, da človek postoji pred “zlato rudo” iz Avstralije, turkizom iz Argentine ali piromorfitno kamnino iz Francije.

“V muzeju, ki še vedno raste, je na ogled blizu 4000 eksponatov, ki sem jih razstavil v 44 vitrinah po te­matskih sklopih. Skupaj imam v svoji zbirki evidentiranih več kot 7000 mi­neralov, kamnin in fosilov, a vsi niso na ogled oziroma jih priložnostno me­njavam ali eksponate posojam razsta­vljavcem doma in v tujini. Na ogled so bili že na blizu sto razstavah, tudi v sklopu Art kampa v mariborskem Mestnem parku,” pravi Podgoršek, ki je muzej, ki ga je najprej uredil v delu stare domačije, zdaj postavil povsem na novo.

Marsikaj Teži pod našimi nogami

“Zbirka se je kar širila in tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje, zato sem moral muzej razširiti, saj je vse več tudi tistih, ki jih zanima ogled vseh razstavljenih eksponatov. Te si je mogoče ogledati na dan odprtih vrat, ki ga vsako leto oktobra pripravimo v muzeju, sicer pa se je za obisk najbo­lje napovedati, sam pa po zbirki rade volje popeljem posameznike in skupi­ne, najbolj pogosto so to osnovnošol­ci in dijaki,” pravi Vili Podgoršek, ki prav vsako potepanje po svetu sklene s “kupom kamenja”, ki ga prinese v domačo zbirko. “Mnogi mislijo, da je treba v svet po nova odkritja, pa ni vselej tako, marsikaj je mogoče najti že v domači zemlji. Mene denimo je školjka z obrobja Slovenskih goric preprosto nagovorila. Obrnil sem kamen, tam sredi bregov in zagledal školjko,” se spominja Podgoršek, ki v svojem muzeju rade volje organizira delavni­ce na temo prepoznavanja mineralov in fosilov, tiste najbolj vnete pa pope­lje tudi do nahajališč mineralov in fo­silov. Morski ježek iz okolice Šentilja, leščur tam nekje iz Škocjana pa školjka iz Podsrede so le majhen del domačih najdb, ki navdušujejo, poglede prite­gne popoln odtis lista iz Rošpoha pa seveda najdbe iz daljne Mongolije ali Kitajske. “V posebnem seznamu je opi­sanih 120 slovenskih nahajališč mi­neralov in fosilov. Mnoga med njimi iz različnih vzrokov niso več doseglji­va, obiskovalci pa po ogledu zbirke povedo, da mi je to uspelo urediti na privlačen in zanimiv, tudi poučen način. Tako so fosili prikazani po po­sameznih geoloških obdobjih, pogle­de pritegnejo fosili Panonskega morja ( pa kamnine in minerali z bližnjega Po­horja, prav poseben je svet opalov pa kalcit, najbolj razširjen mineral v Slo­veniji ima v Pangei svoje mesto,” raz­laga lastnik ene največjih tovrstnih zasebnih zbirk v Sloveniji.

Vedno navdušeni obiskovalci

“Pogosto pridem sem, da vidim, s čim novim je Vili izpopolnil svojo zbirko. No, danes mu prinašam svojo ‘najdbo’, ki je bolj turistična, a kaj bo meni kepa soli iz Mrtvega morja, če pa vem, da bo Vili znal poskrbeti za to bolje od mene,« je ob snidenju omenil Bogdan Vunjak iz Maribora in hitro dodal, da je Vili svetovljan, razgledan kot le redkokdo, obenem pa pravi Štajerec, človek, ki ima rad domači svet in ljudi. “Mi smo tukaj, ker skrbimo za Vilijevo trto, potomko najstarejše trte na svetu. Z mariborskega Lenta smo jo sem prinesli pred letom, pa smo domačini i rekli, da mora rasti ob lesenih brajdah. Stopili smo skupaj in zavihali rokave ter izpolnili obljubo,” so se na druženju, ki so se mu pridružili številni do­mačini, prišli pa so tudi obiskovalci z vseh koncev Slovenije, s svojim delom postavili domači fantje in napovedovali, da bo ob letu, ob kostanju in do­mačih prigrizkih, mogoče nazdraviti s kapljico prve letine žametne črnine. “Vilija občudujem, ustvaril je zavida­nja vredno zbirko mineralov, kamnin in fosilov. Zdaj se glas o njegovi zaseb­ni zbirki vse bolj širi in prepričan sem, da se bomo vsi skupaj še čudili vedno novim in novim najdbam,” napovedu­je Srečko Štajnbaher, vodja maribor­ske organizacijske enote ZVKD, ki ga z lastnikom muzeja povezujejo študent­ska leta, zdaj pa skupno zanimanje za ohranjanje take in drugačne dediščine.

“Prve primerke mineralov in fo­silov sem prinesel z ekskurzij ali po­tovanj v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Že leta sodelu­jem s Prirodoslovnim muzejem Slo­venije, pogosto si sposodi kakšne eksponate iz moje zbirke za postavi­tev tematskih razstav, dobro sodelu­jem tudi z Univerzitetno knjižnico Maribor, dve desetletji pa tudi z or­ganizatorji mednarodnih razstav, ki potekajo vsako leto v Tržiču,” omeni Vili Podgoršek in doda, da obisko­valci, kot njegova sovaščanka, obi­čajno najprej opazijo minerale, ki se pogosto uporabljajo kot nakit.

Objavljeno v Večeru, v petek, 30.10.2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201510306154145

Napotilo:
http://pangea-muzej.si/


Pangea v večjih prostorih

november 6, 2014

Te dni je geološko- paleontološki muzej Pangea v Dragonja vasi, katerega lastnik je Vili Podgoršek, že sedmič odprl vrata obiskovalcem. Tokrat je bil dogodek še posebno pomemben, saj se je muzej pred časom preselil v nov objekt ter razširil na 44 vitrin z najrazličnejšimi kamninami, minerali in fosili ter tako imenovanimi recentnimi primerki – torej trdimi ostanki sodobnih živih bitij.

Letos se mu je pri vhodu pridružila še potomka najstarejše trte z mariborskega Lenta. Posadil jo je mariborski mestni viničar Stane Kocutar. Botra vinske trte je Cvetka Pintar. Dogodek je pospremil bogat kulturni program. Ob spremljavi tradicionalnih glasbil so ljudske pevke Vesele Polanke zapele nekaj ljudskih pesmi, na violino je zaigral šele štiri leta star Mark Lev Krajnc. Po nagovorih župana občine Kidričevo Antona Leskovarja je nastopil rimski cesar Probus s svojim spremstvom – njegovo vlogo je odigral Aleš Arih, nekdanji direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Probus je poznan po tem, da je legionarjem naročil ponovno posaditev vinske trte na tem območju. Ptujska skupina Rimljanov Flavijci iz spremstva je nato spremljala postopek posaditve trte.

Program so nadaljevali plesalci Folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc ob glasbeni spremljavi skupine Pepi Krulet. Pridružila se jim je Suzana Lep Šimenko, poslanka državnega zbora. Prijetno druženje ob pečenem kostanju, za katerega je skrbel Silvo Podgoršek, se je nadaljevalo do poznih večernih ur.

Slavko Podbrežnik

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201411066071183

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 6.11.2014


Odgovori na postavljena vprašanja in pobude članov občinskega sveta

marec 23, 2014

Gospod Milan Strmšek je imel dve vprašanji za direktorja občinske uprave. Vprašal je glede odločb na komasacij 3, ter ali je ARSO že poslalo za čiščenje otokov.

Upravna enota je zagotovila, da bo pravočasno (do objave razpisa) izdala vse odločbe. ARSO še ni poslal kalkulacije, na kar smo jih ponovno opomnili.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Podal je tudi pobudo, da bi se svetniki odpovedali eni sejnini, sredstva pa bi namenili za ogrožene družine v občini.

Občinska uprava lahko neto znesek sejnine nakaže na poljuben TRR. Prosimo za pisno posredovanje želenega prejemnika.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Branko Valentan je povedal, da ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel glede popravila droga javne razsvetljave v Apačah. Odgovor je bil, da se je postavil novi drog, ob primernih vremenskih razmerah se bo vzpostavila javna razsvetljava. Podal je tudi kronologijo dogajanja, ko se je drog podrl, do postavitve novega druga. V treh mesecih bi se to že lahko uredilo, potem pa je padel sneg.

Drog v Apačah se je podrl dne 22.12.2013 , naslednji dan se je drog in kabel, ki je ležal na tleh odstranil. Z občino smo se dogovorili, da ne bomo nabavljali novega droga ampak bomo uporabili drog, ki ga bomo odstranili v Dragonja vasi. Drogove v Dragonja vasi smo odstranjevali 16.1.2014 in enega pripeljali v Apače. Lastnica parcele na kateri je stal podrti drog je zahtevala, da se novi postavi na mejo in ne na obstoječe mesto. Novi drog se je postavil 17.1.2014. Montaža kabla in luči se je zaradi snega izvedla šele 18.2.2014.

Odgovor pripravil: Andrej Intihar

Vprašal je tudi glede postavitve prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil. Pobudo je podal že pred enim letom. Pobudo je obravnaval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in podal predlog, da se prometni znak postavi.

Za omejitev prometa skupna teža 7,5 t na LC 165 051 Apače – Trnovec bi morali postaviti znak v Apačah in Trnovcu v Občini Videm. Pisno smo zaprosili Občino Videm, katera pa nam je odgovorila, da se ne strinja z omejitvijo prometa (priloga odgovor Občine Videm).

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vprašal je koliko otrok obiskuje Osnovno šolo v Lovrencu in koliko v posameznem razredu. 

Podružnica Lovrenc – šolsko leto 2013/2014:

  1. 1.       Razred – 6 učencev
  2. 2.       Razred – 8 učencev
  3. 3.       Razred – 9 učencev
  4. 4.       Razred – 7 učencev
  5. 5.       Razred – 7 učencev

Skupaj 37 učencev.

V šolskem letu 2014/2015 je na seznamu za vpis 9 učencev.

Odgovor pripravila: Alenka Kutnjak, Ravnateljica

Gospod Franc Planinšek je vprašal zakaj se je zaprla cesta v obrtno ceno  in drugo, kako priti do novih parcel. Pri podjetju SETO v obrtni coni se je postavil prometni znak »slepa ulica« pri njegovem vhodu in mu ovira promet. Je pa ta prometni znak postavljen sredi ulice in ne v začetku, kar bi bilo logično.

Zapora dela JP 665 201 ne onemogoča nobenemu lastniku dostopa do svoje parcele. Prometni znak slepa ulica pa je že prestavljen na začetek ulice.

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vir: http://www.kidricevo.si


24. redna seja Občine Kidričevo

januar 3, 2014

Predlog dnevnega reda:

1. Rebalans 3 proračuna Občine Kidričevo za leto 2013
2. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2014, druga obravnava
a. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2014
b. Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2014
3. Pravilnik o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoči iz proračuna Občine Kidričevo, druga obravnava
4. Letni program kulture za leto 2014
5. Letni program športa za leto 2014
6. Predlogi odbora za gospodarjenje s premoženjem
a. Predlog menjave nepremičnine med Občino Kidričevo in Marijo Metličar
b. Predlog pridobitve nepremičnine, parc. št. 313/13, k.o. Sp. Jablane
c. Predlog najema nepremičnin, parc. št. 113, 580/3, 580/4, k.o. Lovrenc na Dr. polju
d. Predlog najema nepremičnine, parc. št. 208, k.o. Dragonja vas
7. Vrednost točke za izračun komunalnega prispevka
8. Predlog odpisa dolga
9. Končno poročilo nadzornega odbora – Vzdrževanje in gradnje
10. Vprašanja in pobude.

Vir: http://www.kidricevo.si


Pongrce

oktober 30, 2013

Če faušija bi gorela ali zakaj nekomu boljše, čeprav mi nič ne izgubimo, le cca 150 m daljšo novo cesto pridobimo

Za začetek epizoda iz pragozda.

Ljudožerci so zajeli skupino ljudi in jih pripravljali za pojedino. Pometali so jih v različne kotle po narodnostih. Pri vsakem kotlu je bila straža, le pri Slovenskem ni bilo stražarja. In zakaj ne, so spraševali drugi? Ja, v tem kotlu so pa Slovenci in tu ni strahu, da bi kdo pobegnil. Upam, da veste zakaj ne. Kdor bi se hotel rešiti, bi ga ostali potegnili nazaj.

Malo čuden naslov, vendar je tudi vse drugo malo čudno kar se dogaja okrog obvozne ceste, ob zapiranju železniškega prehoda Pongrce-Šikole. Za razumevanje je potrebno navesti nekaj dejstev. Začelo se je, vsaj za nas, leta 2000.

Takratna komisija s strani železnice in republiškega inšpektorja, ter predstavnikov krajanov in občine si je ogledala traso za obvozno cesto. Takrat so ugotovili, da cesta, ki bi potekala ob železnici, bi ne bila primerna, saj takrat se še ni vedelo tudi kje bo potekal drugi tir (če sploh bo kdaj). V kolikor bi potekala ta cesta ob železnici, bi močno posegla v dvorišče in samo hišo ob železniškem prehodu (Erhatič). Zato je komisija predlagala, da bi naj obvoznica potekala ob železnici do potoka, potem pa ob potoku do obstoječe ceste, ki vodi iz vasi oziroma odcep od ceste Šikole-Lovrenc na Dr. polju na gmajno.

Seveda smo prebivalci, ki živimo ob cesti od železniškega prehodom do prej omenjenega priključka nove ceste to z veseljem pozdravili. Še posebej pa je bilo tudi na sestankih poudarjeno, da bi to lahko bil začetek nove obvoznice, glavne ceste, mimo vseh vasi, vse ob potoku do Lovrenca na Dr. polju. Res da to že verjetno ne bi bilo takoj, bil pa bi začetek. Istočasno pa smo dejali in podprli predlog, da pa bi bilo najboljše, da bi železniški prehod ostal v takšni obliki kot je sedaj. Ta zadeva je nato potihnila vse do leta 2007, ko je postala zopet aktualna.

Takrat pa je nastal problem, saj so se že takrat pojavile pripombe, da na to varianto nekateri ne pristanejo, češ cesta naj gre ob železnici, ZAKAJ BI NEKDO UŽIVAL V SLEPI ULICI (CVETLIČNI, SO CELO GOVORILI), do prehoda Šikole-Pongrce. Železnica je takrat že imela izdelan predlog za prej omenjeno traso, to se pravi cesta ob potoku. Za to traso je izdala dovoljenje tudi občina Kidričevo. Na skupnem sestanku KO Gaj, Stražgonjca, Šikole, Pongrce in Zg. Jablane, je bil nato dosežen dogovor, da se vendarle strinjamo vsi za to novo traso, s tem, da so nekateri zahtevali posebne pogoje kakšna naj bo cesta. Ministrstvo in investitor sta čez nekaj časa dala odgovor, da cesta bo sicer sodobno urejena, vendar vseh nesmiselnih pogojev pa le ne morejo sprejeti.

Na ta odgovor potem ni bilo pripomb ali nekih zahtev. Zato je začel investitor z dejavnostjo za gradnjo te nove ceste. Izvedlo se je več meritev in tudi končni odkup zemljišča. Vse je potekalo normalno, zemlja je bila odkupljena in v veliki večini poplačana. Le tam kje so bili posebni zadrški še ni bilo plačano.

Ko pa je investitor želel še končne podpise za izdajo gradbenega dovoljenja se je stvar spremenila. Tisti, ki so denar že sprejeli in s tem soglašali so bili naenkrat proti. Ta trasa je bila tudi že vnesena v nacionalni prostorski plan in že potrjena.

Začela se je akcija, kako, to že začrtano in že delno sprojektirano cesto preprečit in jo speljati ob železnici. Iz te akcije se pa točno vidi, da je glavni namen, da pač nikakor omogočiti skupini hiš v Pongrcah, da bi imeli tako imenovano slepo ulico in s tem večjo varnost.

Šlo je tako daleč, da so novačili kar dvakrat podpisnike naj podprejo to njihovo varianto. Prvo akcijo je vodil znan upokojeni kmetovalec iz Zg, Jablan, za drugo pa se ne ve kdo jo vodi, saj tisti, ki je to vodil nima korajže, da bi se podpisal.

Pripomniti pa moramo še to. V vmesnem, lahko rečemo mrtvem času, pa je občina izdala dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše v Pongrcah. Te hiše pa bi se naj cesta na vrtu približala na nekaj metrov, naprej pa bi se oddaljila od te hiše, tako, da mislimo, da bi bilo za to hišo celo boljše, kot je sedaj.

Po tej cesti ob tej hiši gre sedaj ves promet na njive in gozdove proti bližnji gmajni. Uvidevnost do stanovalcev te hiše pa se vid v tem, da več je prahu z večjo hitrostjo hitijo traktorske gomile mimo njih. In to tudi tistih, ki so podpisovali peticijo proti tej novi cesti in jih skrbijo stanovalci te hiše

Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je obvoznica ob potoku nekaj dražja, vendar se je v tej veliki investiciji investitor strinjal, je to nepomembna vrednost.

Moramo pa le nekaj omenit. Nikakor ne moremo dojeti, da so to podpisovali Gajčani in Strgonjčani, če so že to morali Šikolčani in Pongrčani. Je to zamera le teh, da smo nekoč spadali k Šikolčanom in smo jih zapustil, Pongrčani pa se jezijo na nas, ker smo verjetno pokvarili štimungo v Pongrcah (to samo za šalo).

Kakor koli se bo ta stvar rešila, bomo morali sprejeti in naprej skupaj živeti.

Vidi pa se. Je razlika, če si na podeželju »KOČAR« na koncu vasi ali pa kmet pa magari tudi čisto mali. Prepričani smo, če bi na tem predelu bila kakšna kmetija, bi bili vsi za obvoznico ob potoku.

Pa prosimo ne zamerite nam, ker smo to napisali, saj tudi mi vam ne zamerimo, še posebej ne tistim, ki so nekoč podpisali za našo oziroma državno varianto, sedaj pa tudi za drugo.

In kaj je bil vzrok, da smo se oglasili. Prepričani smo, da veliko ljudi ne ve kaj in zakaj se gre in zato ne vedo zakaj in kaj so podpisali. Kako naj drugače razumemo podpise ljudi, ki jih poznamo in se čudijo, če jih vprašamo zakaj so podpisali, pa ne vedo za kaj se gre. Aktivisti so bili namreč tako aktivni, da so pridobili podpise tudi iz Dragonje vasi. Verjetno je bil pogoj, da če ne podpišeta, ne bomo več hodili v Cirkovško gostilno.

S spoštovanjem, do vseh organizatorjev in podpisnikov ter vsem demokratičnim, poštenim in sporazumnim rešitvam!

Pongrce, 29.10.2013

Za prebivalce iz konca vasi:
Franc Lah


Vabilo na odprtje prenovljenega muzeja Pangea

oktober 1, 2013

S pomočjo številnih prijateljev, sorodnikov, ljubiteljev mineralov in fosilov in ob denarni pomoči EU bo v jesenskem obdobju, ko smo navajeni pobirati plodove vloženega dela, zaživel geološko-paleontološki muzej v prenovljeni in razširjeni obliki.

Pangea

Kot je zapisano ime nekoč združevalo vse kontinente, tako se je ob njegovem nastajanju združevalo znanje in vsestranska pomoč mnogih.

Kot sedaj vsak kontinent predstavlja svojo zgodbo, tako so pod njegovo streho zbrane različne tematske vsebine.

Kot morja oblivajo vse kontinente ter tako predstavljajo vez med njimi, prav tako je vsebina zbirk v medsebojni povezavi, ter si podaja roko v več kot štiridesetih vitrinah.

Kot se bo spreminjala podoba kopnega in morja skozi geološka obdobja še naprej, tako se bo tudi vsebina muzeja še naprej dopolnjevala in krepila.

Odprtje prenovljenega in razširjenega muzeja se bo zgodilo v Dragonja vasi 23 pri Cirkovcah v občini Kidričevo v soboto, 12. oktobra 2013, ob 14. uri.

Resnično me bo veselilo, če boste pri omenjenem dogodku prisotni in tako pospremili na življenjsko pot muzej Pangea v novi podobi.

V kulturnem programu sodeluje Prosvetno društvo Cirkovce. Za dobro voljo pa bosta ob prijetnem druženju poskrbela kostanj in mošt.

Vljudno vabljeni!

Vili Podgoršek

Vir: http://www.kidricevo.si