Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju

november 6, 2019

Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne vode nemogoče koristiti. Zato upravljavec sistema že nekaj let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.

A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da koncesionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.

Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 µg/l (mejna vrednost je 0,1 µg/l). 0,11 µg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 µg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Hajdini.

Kje je nitratov v podtalnici največ

Merilno mesto Nitrati (mg/l)
Prepolje 120
Podova 66
Sobetinci 66
Spodnja Hajdina 62
Lancova vas – vodnjak 62
Dornava 58
Zagojiči 58
Bukovci 58
Šikole 58
Kidričevo 49
Skorba –vodnjak 44
Skorba – globinski vodnjak 44

Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/18175-dravsko-in-ptujsko-polje-novi-dokazi-podtalnica-v-katastrofalnem-stanju


Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

november 6, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu


Novi oglasni panoji

oktober 14, 2019

Ob glavni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica v občini Kidričevo, bodo vozniki očitno deležni estetske popestritve v obliki dveh velikih oglasnih panojev, ki bosta »polepšala« pusto kmečko ravnico dravskega polja.

DSC_0006_mala

99. člen Uredbe o prostorskem redu Slovenije: »Zunaj poselitvenih območij, zlasti pa na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih kakovosti in v prepoznavnih krajinskih območjih, ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prostostoječi oglasni panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev.«

Vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3526&d-49681-o=2&d-49681-p=1&d-49681-s=2

O nenadzorovanem in skoraj divjem estetskem (pa še kašnem) onesnaževanju okolja s temi »pokonci stoječimi smetmi«, kot jim pravijo nekateri, se v Sloveniji veliko piše in govori, spremeni pa se nič. O problematiki lahko več izvemo iz prispevkov:

https://tehtnica.wordpress.com/2019/10/22/ureditev-oglasevanja-na-prostem/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/09/04/jumbo-stihija/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/07/16/plakatna-kuga-politiki-in-trgovci-na-pokonci-stojecih-smeteh/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/04/12/pozidajmo-slovenijo/
https://tehtnica.wordpress.com/2018/04/13/reklama-rodna-vas-domaca/
https://tehtnica.wordpress.com/2018/02/09/bo-reklamnim-panojem-odklenkalo/
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541
itd…


Nezakonitosti Občine Kidričevo in Ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju plana – Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo

avgust 29, 2019

V spodnjih točkah vam prijavljam nezakonitosti posamičnih aktov tako Ministrstva za okolje in prostor kot tudi Občine Kidričevo s področja urejanja prostora pri sprejemanju sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta:

1. Občina Kidričevo je dne 12.11.2018 na Ministrstvo za okolje in prostor preko pooblaščenca pripravljavca plana podala vlogo št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu SD OPN3).

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 16.01.2019 s Odločbo št. 35409-311/2018/11 odločilo, da je potrebno v postopku priprave Tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

Pooblaščenec pripravljavca plana je v imenu Občine Kidričevo, z vlogo z dne 31.07.2019 zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, za mnenje o ustreznosti dopolnjenega Okoljskega poročila za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo. Vlogi je bilo priloženo tudi Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Izdelal: Urbis d.o.o., št. projekta: 2018-OP-043, 12.03.2019, dopolnjeno 16.07.2019).

Ministrstvo za okolje in prostor je nato na osnovi te vloge dne 8. 8. 2019 izdalo Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32. V mnenju je navedeno, da je Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo ustrezno.

V Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje je navedeno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso opredelili do Sprememb in dopolnitev št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo.

Zakon o varstvu okolja v 42. členu jasno določa, da pripravljavec posreduje plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo Ministrstvu za okolje in prostor, le to pa brez odlašanja pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, in jih pozove, da v 21 dneh dajo pisno mnenje o tem, ali okoljsko poročilo omogoča presojo vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pa je za izvedbo presoje okoljsko poročilo treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami.

Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejelo vlogo pripravljavca plana v imenu Občine Kidričevo dne 31.07.2019, je jasno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso mogli opredelili do zadeve v roku, kot je to določeno v zakonu (21 dni), ker je bilo Mnenje o ustreznosti izdano že 8. 8. 3019, torej že v roku 9 dni od prejema vloge.

Zaradi tega je Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 nezakonito izdano, ker se vsa ministrstva in organizacije niso imele možnosti podati svojega mnenja v zakonitem roku.

Navedenemu Mnenju o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje sta priloženi zgolj dve prilogi, to sta Mnenje Ministrstva za kulturo, št. 3501-45/2018/23 z dne 06.08.2019 ter Mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019.

Najbolj je sporno dejstvo, da je v Mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo št. 350-135/2007/71 z dne 19.10.2018 (priloženo k vlogi št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo) navedeno, da obravnavani plan SD OPN3 v pobudah št. 6, 7, 8, 9 in 10 pomembno vpliva na kmetijska zemljišča in varstvo kmetijskih zemljišč, zato je plan za ministrstvo nesprejemljiv. Za tako odklonilno mnenje pa Ministrstvo za okolje in prostor ni počakalo zakonsko opredeljenih 21 dni za opredelitev pristojnega Ministrstva o sprejemljivosti Okoljskega poročila.

Sporno je tudi dejstvo, da je v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije (št. 350-23/2018 z dne 26.07.2018) navedeno, da ZGS ocenjuje, da bodo pobude št. 6, 7 in 10 pomembno vplivale na ohranjanje gozdnih zemljišč, zato naj se le-te v SD OPN3 umestijo v bistveno zmanjšanem obsegu. V Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 pa o tem mnenju ni več nobene sledi.

2. Občina Kidričevo je dne 5. 6. 2019 objavila JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019).

Sočasno se je razgrnilo tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3.

Občina Kidričevo je zatem dne 11. 7. 2019 objavila SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-22 (Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka se podaljša za 30 dni, in sicer do 14. 8. 2019).

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (št. 00719-66/2005/8 z dne 21. 7. 2019) v 17. členu določa, da se javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Tudi v Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila (35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 je navedeno, da se na podlagi 43. člena ZVO-1 in 50. člena ZPNačrt se plan in okoljsko poročilo javno razgrneta.

Občina Kidričevo je tako nezakonito objavila JAVNO NAZNANILO (št. št. 3500-2/2018-18 z dne 5. 6. 2019), kot tudi SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE (št. 3500-2/2018-22 z dne 11. 7. 2019), ker bi to lahko storila šele pa objavi Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila dne 8. 8. 2019.

Ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v drugem odstavku 273. člena določa, da se občinski prostorski načrti, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po ZPNačrt, se mora upoštevati tudi 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da Občina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

Glede na to, da je bilo Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila izdano 8. 8. 2019, sedem dnevni rok začetka obravnave določa, da bi se javna razgrnitev lahko pričela najprej 14. 8. 2019, trajati mora vsaj 30 dni, torej bi se lahko najprej končala 12. 9. 2019.

Zaradi nezakonite izvedbe javne razgrnitve so nezakonita tudi STALIŠČA do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3, št. 3500-2/2018 z dne 23. 8. 2019.

Občina Kidričevo je nadalje ob javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019) sočasno razgrnila tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019).

Vlogi za M N E N J E o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje pa je bilo priloženo Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, dopolnjeno 16.07.2019.

To torej pomeni, da na javni razgrnitvi ni bila predstavljena prava verzija Okoljskega poročila.

3. Okoljsko poročilo

Predstavljeno Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019) v presoji plana na strani ugotavlja, da bo izvedba pobud pomenila trajno izgubo 5,95 % gozdnih površin na območju občine Kidričevo glede na dejansko rabo.

V Okoljskem poročilu pa ni upoštevano, da se bo izguba gozdnih površin povečala tudi zaradi izgradnje načrtovane obvoznice (24,14 ha). Ravno tako v Okoljskem poročilu ni upoštevano, da je v fazi pridobivanja odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje Predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine.

Kidričevo št. 2, spremembe in dopolnitve plana bi v primeru pridobitve odločbe skupno posegale na 25,8 ha gozdnih zemljišč, največje izgube gozdnih površin bi bile na predlagani širitvi gramoznice Pleterje (19,07 ha).

Okoljsko poročilo bi moralo izhajati iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi plana oz. drugih okoliščin, ki vplivajo na strokovno presojo, iz podanega pa je razvidno, da Okoljsko poročilo ne sledi tem zavezam in je kot tako prirejeno naročniku, to je Občini Kidričevo.

Na osnovi tako prirejenega Okoljskega poročila tudi Zavod za gozdove v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 ni mogel upoštevati dejanskega stanja.

Kratkega postopka se ne sme uporabiti za spremembe ali dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ki bi terjale sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ali bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Zato vas pozivam, da pri pripravi prostorskih aktov ustrezno upoštevate zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja.

Seznanjam vas tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-UPB4, 89/07 Odl.US: U-I-303/05-11, 126/07-ZUP-E, 48/09, 8/10-ZUP-G, 8/12-ZVRS-F, 21/12, 17/13 Odl.US: U-I42/12-15, 21/13-ZVRS-G; v nadaljevanju: ZDU-1) in skladno z 88. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljevanju: ZLS) pristojno tudi za nadzor zakonitosti in ustavnosti splošnih in posamičnih aktov občin s področja urejanja prostora, in je dolžno v zvezi s prostorskimi akti, ki so sprejeti na podlagi neustreznih zakonskih podlag, uvesti postopek nadzora.

Argumentirano sem vam podal kršitve zakonov in predpisov tako Občine Kidričevo kot tudi Ministrstva za okolje in prostor.

V postopku javne razgrnitve kot tudi javne obravnave mi ni bilo predstavljeno ustrezno Okoljsko poročilo.

Javna razgrnitev bi morala skladno z zakonom trajati vsaj do 12. 9. 2019. Ker se je končala prej, mi je bila kršena pravica dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta.

Pričakujem, da boste ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi ter zakonito izpeljali postopek sprejemanja sprememb občinskega plana.

S spoštovanjem!

Damjan Škafar

Poslano:
‒ Ministrstvo za okolje in prostor in
‒ Občina Kidričevo.

Napotilo:
https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/obcinski-svet/stalisca–do-pripomb-javnosti–podanih-v-casu-javne-razgrnitve-dopolnjenega-osnutka-in-okoljskega-porocila-za-spremembe-in-dopolnitve-obcinskega-prostorskega-nacrta-obcine-kidricevo-spremembe-in-dopolnitve-st-3.html


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič


Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci