25. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

februar 8, 2018

25. januar 2018

Dnevni red:

  1. Pogodbena pošta v Cirkovcah
  2. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  3. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  4. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
  5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, prva obravnava
  6. Soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj
  7. Soglasje k ceni pomoči družini na domu
  8. DIIP – rekonstrukcija LC 165011 Stražgonjca Gaj
  9. DIIP – modernizacija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah
  10. DIIP – modernizacija občinskih cest v Občini Kidričevo
  11. DIIP –  ureditev vodovoda in kanalizacije ob državni cesti R.III – odsek št. 9013 – Gramoznica Pleterje – Kungota
  12. Soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  13. Soglasje h rebalansu kadrovskega načrta Zdravstveni dom Ptuj
  14. Oprostitve nadomestila NUSZ za leto 2018
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

V Kidričevem povečali letošnji proračun za milijon evrov

januar 31, 2018

600.000 evrov za sanacijo Osnovne šole Cirkovce

Občina Kidričevo je vodilni partner projekta sanacije javnih stavb, v katerem sodelujejo še občine Poljčane, Sv. Trojica in Trnovska vas. Skupaj so laže kandidirali na razpisu in pridobili 1,2 milijona evropskega denarja. Zato so na nedavni seji z rebalansom povečali letošnji proračun za milijon evrov. In kateri javni objekt bodo obnovili v občini Kidričevo? Župan Anton Leskovar:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2079-v-kidricevem-povecali-letosnji-proracun-za-milijon-evrov

Vrednost sanacije šole v Cirkovcah je 600.000 evrov. Od tega bo občina Kidričevo prispevala samo 10 odstotkov iz občinskega proračuna.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2079-v-kidricevem-povecali-letosnji-proracun-za-milijon-evrov


Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se baje je na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij.

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Iz medijev smo do zdaj razbrali, da je ena od članic strokovnega sveta še Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja), kdo so ostali, ni znano.
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

december 20, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji


Upor v Strnišču

december 11, 2017

Prispevek iz oddaje TV Slovenija, Tednik.

Krajanom Strnišča, naselja v Občini Kidričevo, je prekipelo. Izvedeli so namreč, da namerava občina dovoliti gradnjo obrtno-industrijske cone 150 metrov od roba vasi na kraju, kjer je zdaj gozd. Prejšnji teden so zato sklicali zbor krajanov in se soočili z županom Antonom Leskovarjem. Očitali so mu, da dela proti njim in v korist investitorjev, ter napovedali boj z vsemi dovoljenimi sredstvi.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174506520


Rdeče blato, tovarniški odpad in pepel, sedaj še poslovno-industrijska cona

december 5, 2017

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo do leta 2020 v Kidričevem zgradila obvoznico. Trasa ceste bo za naseljem Kidričevo in za tovarniškim kompleksom Taluma: od regionalne ceste Hajdina–Slovenska Bistrica, za Kidričevim do Strnišča, kjer je del ceste že zgrajen (križišče in podvoz pod železniško progo) ter naprej proti Lovrencu na Dravskem polju.

Ob novozgrajeni cesti, zadaj za naseljem Strnišče in v neposredni bližini Talumovega kompleksa, občina Kidričevo načrtuje širjenje poslovno-industrijske cone. Deset hektarjev zemljišč, na katerih se pretežno razrašča grmičevje in nekaj dreves, urejajo s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Nameram občine, da se gozd spremeni v poslovno-industrijsko območje, krajani naselja Strnišče nasprotujejo. Združili so se v civilno iniciativo. »Z načrti občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logistični in avtoprevozniški center ter piščančje farme, se ne strinjamo. Občina Kidričevo je konec septembra začela postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele, da bi nas obvestil župan, ko je pobude prejel. Za načrte smo izvedeli sredi oktobra. Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. Ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika.

Leskovar: »Gospodarstvu in razvoju je treba dati priložnost«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/8449-kidricevo-rdece-blato-tovarniski-odpad-in-pepel-sedaj-se-poslovno-industrijska-cona

Mojca Zemljarič