Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Zagorela naj bi embalaža z ostanki škropiv iz gospodinjstev

junij 27, 2019

Minuli petek, pozno popoldan, je ponovno zagorelo v Saubermacherjevem centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Požar ni bil prvi v tem obratu. Strah okoličanov pred ognjem in nevarnimi odpadki je zaradi neukrotljivega gorenja v Kemisu pred dvema letoma popolnoma upravičen.

V Saubermacherju domnevajo, da je do samovžiga in požara prišlo, ker so odpadki bili hranjeni v napačni embalaži z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa vsebujejo tudi oksidativne sestavite (npr. klorate). Hranjeni so bili v manjši plastični embalaži. Odpadki, ki so zagoreli, so bili nevarni odpadki iz gospodinjstev, prevzeti v enem od večjih zbirnih centrov v Sloveniji.

Požar nevarnosti za okolico in ljudi po trditvah podjetja ni predstavljal, saj je bil manjšega obsega, ukrepanje ekip zaščite in reševanja pa hitro ter učinkovito. Gorelo je na površini okoli 50 m2. V intervenciji je sodelovalo 18 gasilcev PGD Talum in PGD Kidričevo, dva poklicna gasilca družbe Vargas-Al sta izvajala požarno stražo. Gasilcem je ogenj uspelo ukrotiti, požarišče so nato naknadno preventivno prekopali in zalili z zračno peno. Podjetje Saubermacher Slovenija v požaru ni utrpelo večje gmotne škode. Na lokaciji je bilo tisti dan sedem zaposlenih, nihče med njimi ni bil ne ranjen in ne poškodovan. Sta pa po intervenciji zdravniško pomoč potrebovala dva gasilca: gasilki je postalo slabo, gasilcu je med nameščanjem izolirnega dihalnega aparata po nogi padla jeklenka. Oba so preventivno prepeljali v Zdravstveni dom Ptuj, ju oskrbeli in napotili domov.

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo poudarja, da center za ravnanje z nevarnimi odpadki v to okolje ne sodi.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/15902-kidricevo-zagorela-naj-bi-embalaza-z-ostanki-skropiv-iz-gospodinjstev

Mojca Zemljarič


Prebivalci zaskrbljeni: “Slišalo se je pokanje, valil se je pekoč dim”

maj 28, 2019

Gorelo v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki. En gasilec poškodovan, gasilko je obšla slabost.

Republiška uprava za zaščito in reševanje poroča, da je v petek ob 19.48 zagorelo v podjetju Saubermacher na Tovarniški cesti v Kidričevem.

“Gasilci PGD Talum Kidričevo so požar na površini okoli 50 kvadratnih metrov pogasili, požarišče pa preventivno prekopali in dodatno zalili z zračno peno,”navajajo pri URSZR. “Med intervencijo se je lažje poškodoval gasilec, eno od gasilk pa je obšla slabost.”

Dva gasilca morala v bolnišnico

Za oba so poskrbeli v ptujski splošni bolnišnici. “Poklicna gasilca podjetja Vargas-Al Kidričevo sta na požarišču izvajala požarno stražo,” še navajajo pri URSZR.

Okoliški prebivalci so bili zaradi dima, ki se je valil s prizorišča požara zaskrbljeni. “Dva kilometra stran se je slišalo pokanje, čutil se je pekoč dim,” je povedan eden od stanovalcev v bližini, ogorčen, da prebivalci o požaru niso bili obveščeni. “Skrbi nas, da so gorele nevarne snovi, ki jih vozijo iz Kemisa na Vrhniki.”

V Kemisu zatrjujejo, da niso goreli odpadki s Kemisa

Pri Saubermacherju, ki upravlja s Centrom za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, zatrjujejo, da niso goreli odpadki iz Kemisa in da je šlo za manjši požar brez nevarnosti za okolico in ljudi.

“Vzrok za požar je bila odpadna embalaža in napačna vsebina v slednji,” so pojasnili pri Saubermaherju. “Nevarnosti za okolico in ljudi ni bilo, saj je sam požar bil manjšega obsega. Ker je Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem eden najbolj sodobnih ter ustrezno varnostno urejenih v Sloveniji, so bili vsi ukrepi in posredovanje ustreznih, pristojnih ekip izredno hitri in uspešni.”

Požar gasilo okoli 20 gasilcev

Dodajajo, da je okrog 20 gasilcev in gasilk PGD Talum in PGD Kidričevo ob klicu in takojšnjem vklopu alarmnega sistema v samem centru nemudoma priskočilo na pomoč in požar na površini okrog 50 kvadratnih metrov tudi uspešno pogasilo. “Požarišče so nato naknadno preventivno prekopali in dodatno zalili z zračno peno, da bi možnost ponovitve omenjenega požara zagotovo onemogočili,” navajajo pri upravljavcu. “Sama raven požara je bila manjše narave, zato ni nastala večja gmotna škoda.”

Na ta dan je bilo na lokaciji Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem na delu okrog sedem zaposlenih, nihče izmed njih ni bil poškodovan ali ranjen.

Okoljska inšpekcija ogleda še ni opravila

Center danes normalno deluje, o požaru je bila obveščena pristojna okoljska inšpekcija. “V podjetju Saubermacher Slovenija vse posameznike pozivajo, da so zelo natančni ob ustreznem ločevanju odpadkov,” še opozarjajo. “Predvsem pa, da upoštevajo napotek, da nevarni odpadek, ki ga oddajo v nadaljnjo obdelavo in razgradnjo, v svoji vsebini dejansko uteleša snovi, ki jih opisuje tudi sama embalaža in etiketa na slednji. Le z doslednim upoštevanjem tega, bomo lahko v prihodnje še bolj vplivali na nemoten potek same obdelave, prav tako pa na še večjo varnost ob prevzemu in ustrezni skrbi za nevarne odpadke.”

Na inšpekciji za okolje pravijo, da inšpekcijski nadzor v Saubermacherjevem Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem še ni bil opravljen. “O ugotovitvah bomo objavili informacijo na naši spletni strani,” so pojasnili pri okoljski inšpekciji.

V Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki na Kidričevem nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, na približno 8.100 kvadratnih metrih skladiščijo, pripravljajo in delno obnovijo za ponovno uporabo.

Vir: https://www.zurnal24.si/slovenija/prebivalci-zaskrbljeni-slisalo-se-je-pokanje-valil-se-je-pekoc-dim-328622


Znesek na položnici za kanalizacijo bo višji

maj 16, 2019

Občani Kidričevega bodo po novem za kanalizacijo plačevali več. Tako je na zadnji seji, ki je bila v aprilu, odločil občinski svet.

Direktor občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo David Merc je povedal, da se bo za povprečno štiričlansko gospodinjstvo s porabo vode 10 m3 znesek na položnici za kanalizacijo dvignil za 1,6 evra bruto. Podražitev je rezultat povišanja cene omrežnine, stroškov vzdrževanja in obratovanja sistema ter monitoringa. „Povišali so se stroški odvoza odpadnega blata. Sistem je star deset let, zato so potrebna tudi večja vzdrževalna dela. Zamenjati bo treba črpalke in krmilne omarice. Medtem ko je gospodinjstvo pri porabi vode 10 m3 doslej plačevalo 13,53 evra, bo po novem ta strošek 15,11 evra. Gospodinjstva, ki še imajo greznice ali male komunalen čistilne naprave, bodo po novem plačevala 1,5 evra višjo ceno,“ je pojasnil Merc. Svetniki so predlog o povišanju gladko izglasovali: 13 jih je bilo za, trije proti. Med tistimi, ki se s podražitvijo niso strinjali, je bil Stanislav Lampič (SD):

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/15494-kidricevo-znesek-na-poloznici-za-kanalizacijo-bo-visji

Mojca Zemljarič


Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

maj 16, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič


Krajanom predstavili čistilno napravo

maj 3, 2019

Na dan občinske akcije čiščenja okolja, to je bilo zadnjo soboto v marcu, je občina Kidričevo organizirala tudi predstavitev delovanja čistilne naprave v Apačah, na katero so priključena vsa naselja občine Kidričevo, razen Kungote, Starošinc in dela naselja Gaj pri Pragerskem.

Ogleda se je udeležilo okoli 15 obiskovalcev, od tega polovica občinskih svetnikov. „Predstavili smo vse elemente, ki sestavljajo čistilno napravo: vhodno črpališče, usedalne bazene, centrifugo, krmilne sobe in laboratorij. Podrobne informacije o delovanju čistilne naprave je podal upravljavec, naš sodelavec Damjan Stopar. Obiskovalce smo seznanili s podatki o načinu delovanja, procesih, ki potekajo po fazah. Gre za skupek kemijskih in bioloških procesov, strojne in elektro tehnike. Sistem lahko upravljamo na daljavo. S sistemom daljinskega krmiljenja je možno odpravljati tudi manjše napake. Na čistilni napravi Apače letno očistimo okoli 380.000 m3 odpadne vode. Naprava deluje deseto leto in počasi se kažejo sledi izrabe nekaterih elementov. Vzdržujemo jo redno. Ko je treba izvesti večja investicijska dela (vložki v osnovna sredstva), se dogovarjamo z lastnico naprave, to je Občina Kidričevo, ki pokriva stroške nabave, vgradnje in servisa,“ je o delovanju centralne čistilne naprave za občino Kidričevo, ki je locirana v Apačah ob Polskavi, povedal David Merc, direktor občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, ki čistilno napravo upravlja.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15390-apace-krajanom-predstavili-cistilno-napravo