V Kidričevem »Zapelji se z Zero C«

17 februarja, 2020

Občina Kidričevo je v okviru projekta »Zapelji se z Zero C« kupila električni avtomobil, električni skuter in tri električna kolesa.

Projekt »Zapelji se z Zero C« izvajata partnerja Zavod Nazaj na konja in Občina Kidričevo, s sredstvi LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, pa so uspeli nabaviti električna vozila, ki so zdaj na razpolago lokalnemu okolju; šolam, podjetjem, društvom, občanom.

»Namen projekta »Zapelji se z Zero C« je vzpodbuditi lokalne akterje, podjetja, društva, kmetovalce in predvsem fizične osebe, da aktivno sodelujejo v procesu preusmerjanja v brezogljično družbo ter tako doprinesejo svoj delež pri ohranjanju narave, varstvu okolja k trajnostnemu razvoju,« pojasnjujejo v kidričevski občini.

Projekt ponuja možnost, da se lokalno prebivalstvo seznani s pozitivnimi učinki, ki jih prinaša uvajanje alternativnega prevoza (mobilnost z električnimi transportnimi sredstvi). Občani si bodo vozila lahko izposodili za določeno obdobje in praktično preizkusili, s tem pa bodo pričeli aktivno spreminjati vsakodnevne navade ter postopoma prispevati svoj delež pri prizadevanjih preusmeritve v brezogljično družbo.

Promocija nove oblike brezogljičnega transporta

Operacija bo promovirala novo obliko brezogljičnega transporta, ki bo omogočil gradnjo zavesti o alternativah obstoječim transportom z vozili z motorji na notranje izgorevanje, so še pojasnili v občini in dodali, da bo operacija novo obliko transporta skušala kar se da učinkovito vključevati v lokalni utrip in preko učinkovitega mobilnostnega načrta zagotovila, da se bodo skozi ukrep, ki pospešuje varstvo okolja in ohranjanje narave, dosegali tudi drugi cilji.

Z e-vozili bodo prostovoljci vozili starejše, otroke, skratka manj mobilne občane

Občani si bodo električna vozila lahko izposodili in praktično preizkusili. Občina namerava oblikovati mrežo prostovoljcev, ki bodo po principu »prostoferstva« z e-vozili poskrbeli za prevoz posameznikov iz ranljivih skupin prebivalstva (starejši, manj mobilni, prebivalci brez lastnih transportnih sredstev, otroci in mladina, …). Peljali jih bodo po nakupih, nujno potrebnih osebnih opravkih (zdravnik, lekarna, uradi), na druženja, izlete in delavnice, ki so organizirane v okviru Dnevnega centra starejših in Družinskega centra Kidričevo in ki se jih doslej mnogi niso mogli udeleževati prav zaradi različnih pomanjkljivih mobilnostnih zmožnosti.

Nabavili so tudi e-kolo. Vsa vozila bodo za izposojo brezplačno na voljo vsem občanom.

Uporaba električnih transportnih sredstev bo tudi v namen razvoja turističnih potencialov lokalne skupnosti in doseganje privlačne regije pod inovativnim geslom »Zapelji se z Zero C«.

Vir: https://spodnjepodravje.si/v-kidricevem-zapelji-se-z-zero-c/


Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500

17 februarja, 2020

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Republike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na območju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na površini 1,7 hektarja.

Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje premena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledico tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19389-kidricevo-pozagali-861-borov-novih-dreves-bo-3500


Ekološka iniciativa čaka: Albough TKI ni izpolnil vseh obljub

17 februarja, 2020

Na območju občine Rače – Fram že več let deluje Ekološka iniciativa Rače, ki jo zlasti skrbi poslovanje nekdanjega Pinusa oz. današnjega podjetja Albaugh TKI, d.o.o. „Podjetje se ukvarja s proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin, med njimi so tudi herbicidi, v katerih je sporni glifosat. Kot je znano, ta povzroča rakava obolenja. Na drugi strani ima to podjetje tudi sežigalnico za nevarne odpadke, kar zopet predstavlja tveganje. Albough namerava svojo dejavnost v Račah širiti,« je pojasnil Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative (EI).

Člani EI se seveda zavzemajo, da bi proizvodnja potekala v skladu z zakonodajo in vsemi okoljskimi smernicami. »S podjetjem smo že v letu 2016 sprejeli dogovor, v katerem so nam zagotovili, da bodo uresničili nekatera naša pričakovanja. Izvedli so že več ukrepov: dopolnili so načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, krajane so seznanili z oceno o pričakovanih vplivih na okolje v primeru širitve, prav tako pa so financirali izvedbo analize rakavih obolenj. Še vedno pa čakamo na uresničitev zagotovila, da bo podjetje na svojih spletnih straneh sproti objavljalo rezultate meritev, ki jih morajo izvajati v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD),“ je dodal Zidanšek.

Podatke naj bi začeli objavljati že v 2019, a se to vse do zdaj še ni zgodilo. »Objavljanje rezultatov je bilo planirano za zadnjo četrtino leta 2019, vendar je prišlo do manjših zamud pri realizaciji, saj so se v tem obdobju šele začeli postopki, ki jih je treba izvesti ob vsaki spremembi sistema meritev, četudi gre za izboljšave sistema.“ Pri tem pa napovedujejo, da bodo rezultate začeli objavljati v roku dveh mesecev.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19394-race-fram-ekoloska-iniciativa-caka-albough-tki-ni-izpolnil-vseh-obljub


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Zakaj se občina ne strinja z agromelioracijo na njivi v Cirkovcah

9 januarja, 2020

Podjetje EM-GRAD je pri Agenciji RS za okolje (ARSO) pridobilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega bi lahko na kmetijskem zemljišču v okolici Cirkovc v občini Kidričevo izkopali 200.000 m3 gramoza in ga nadomestili z zemljino. Gre za njivo, ki je v bližini glavne ceste Kidričevo–Slovenska Bistrica.

Na zemljišču velikosti dobrih šest hektarjev bi izvajali postopek agromelioracije do globine treh metrov: obstoječi material bi izkopali in ga nadomestili z zemljino, ki bi jo vozili iz tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. »Namen je izboljšanje ekološkega stanja tal. Na površini se bo sprva odstranila zgornja plast humusa, ki se ga bo začasno odrinilo na rob. Izkopalo se bo matični material do globine treh metrov (200.000 m3) in se ga zamenjalo z zemeljskim izkopom, ki ima boljšo sposobnost zadrževanja vode,« je med drugim zapisano v OVD, na katerega je občina Kidričevo podala pritožbo. Na občini so mnenja, da je odločba ARSA nepravilna in nezakonita. Skrbi jih, da bo izvajalec agromelioracije s tako obsežnim posegom poškodoval lokalno cestno infrastrukturo. Po mnenju občine naj bi tudi zaobšel predpise, ki urejajo črpanje gramoza. »ARSO je z OVD dejansko dovolil izkop 200.000 m3 gramoza, pri tem pa iz njegove odločbe sploh ni razvidno, na kakšni podlagi lahko vlagatelj izkop izvede, iz odločbe prav tako ne izhaja, kako mora vlagatelj z izkopom ravnati. Za izvedbo del, ki so predvidena, je potrebna rudarska pravica (koncesija), saj predstavlja gramoz v skladu z zakonom o rudarstvu mineralno surovino.« Občino skrbi, da bi jama, ki bi nastala, ostala »odprta«, stroški sanacije pa bi potem bremenili državni ali občinski proračun. Lokalna skupnost ima tudi pomisleke glede pravilnosti postopkov za načrtovano agromelioracijo – ali je zadoščeno vsem zakonskim pogojem. Sprašujejo se, kaj se bo zgodilo, če izvajalec dela ne bi končal in kdo bo kril stroške sanacije občinskih cest, ki bi bile zaradi posega poškodovane oziroma uničene.

Emeršič: »Izboljšali bomo rodovitnost tal«

Občina: »Odločitev ARSO je nepravilna in nezakonita«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/19140-kidricevo-zakaj-se-obcina-ne-strinja-z-agromelioracijo-na-njivi-v-cirkovcah

Mojca Zemljarič 


Občina plačala zasaditev, ki je ni bilo

9 januarja, 2020

Kidričevski občinski svetniki so na decembrski seji potrdili proračun za leto 2020. Končna različica proračuna je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Iz proračuna so umaknili projekt urejanja kolesarskih stez, saj se glavnina izvedbe projekta premika v leti 2021 in 2022, prihodnje leto tudi ne bodo gradili vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju, saj bodo najprej počakali na protipoplavno ureditev reke Polskave.

„Dokler ne bodo izvedeni protipoplavni ukrepi, gradnja ni možna,“ je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. V proračunu 2020 so predvideni prihodki v znesku sedem milijonov evrov. Milijon evrov so rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo, približno enak znesek tudi za urejanje obrtne cone Strnišče. 150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah. Gre za projekt, ki ga bodo fazno izvajali v obdobju štirih let, skupno bo veljal blizu pol milijona evrov. Svetniki so proračun s 15 glasovi za in dvema proti potrdili. Slavko Krajnc, ki proračuna ni podprl, je poudaril, da pogreša prioritetno listo projektov. Zato je glasoval proti.

Gradivu za sejo je bilo priloženo poročilo nadzornega odbora občine, ki je pregledal polletno realizacijo proračuna. Svetniki o poročilu niso razpravljali, saj je po besedah župana Antona Leskovarja šlo le za seznanitev s poročilom.

Nadzorni svet je ugotovil, da je občina svojemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala 37.000 evrov za zasaditev 50 dreves pri ŠRC Pleterje (učna pot), a da delo še ni bilo izvedeno. Zato so občino pozvali, naj poskrbi, da bodo drevesa do konca leta posajena. Pregledali so tudi tri račune za urejanje drsališča v skupnem znesku 31.000 evrov, dela je prav tako izvajalo občinsko podjetje. Nadzorni odbor je občini predlagal, naj se v prihodnje pri pripravi drsališča obnaša bolj ekonomično.

Bistriška komunala pri odpadkih cenejša

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19105-kidricevo-obcina-placala-zasaditev-ki-je-ni-bilo

Mojca Zemljarič 


Na Kidričevem občina plačala neopravljeno storitev

Nadzorni svet občine Kidričevo je pri analizi ugotovil, da je občina javnemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala zasaditev 50-ih dreves v vrednosti 37.000 evrov, ki pa jih sploh niso zasadili. Nadzorni svet je občino pozval, da jih mora do konca letošnjega leta zasaditi in tako upravičiti investicijo.

Dodatno so zaskrbljeni za visok račun pri pripravi drsališča. Urejanje drsališča, za katerega je prav tako skrbelo občinsko podjetje, je stalo 31.000 evrov, kar je po mnenju nadzornega sveta občine Kidričevo preveč razsipno, zato so pozvali k večji ekonomičnosti.

Iz proračuna izbrisali kolesarske poti

Proračun za leto 2020 so že sprejeli, končna različica pa je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Projekt urejanja kolesarskih stez se zamika leti 2021 in 2022. V prihodnost se zamika tudi gradnja vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju.

V letu 2020 so predvideli sedem milijonov evrov prihodkov, od tega so milijon evrov rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo in še približno milijon evrov pa za urejanje obrtne cone Strnišče,  150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah, ki ga bodo fazno izvajali v štirih letih, skupaj pa bo investicija stala pol milijona evrov.

Vir: https://www.net-tv.si/na-kidricevem-obcina-placala-neopravljeno-storitev/


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič