Farsa, imenovana Magna: kaj vse je šlo narobe

februar 19, 2019

Kdo vse je zatajil v primeru neustrezne umestitve tovarne Magna Steyr na vodovarstveno območje v Hočah? Ne morem se spomniti nobenega primera iz preteklosti, v katerem bi generalno odpovedali kar vsi »deležniki« po vrsti: najprej država, konkretno tedaj še Cerarjeva in sedanja vlada, s svojim izigravanjem zakonov in specialnim Lex Magna, ustrežljivo serviranim investitorju v zameno za politične točke, ponujajočim najboljšo možno lokacijo ob vseh potencialnih drugih, s katerimi bi bili pri Magni tudi zadovoljni, nato okoljevarstveniki, ki se niso znali postaviti proti kršitvam zakonodaje in v bran varstvu okolja in narave, končno pa še Gorazd Marinček, tisti aktivist, ki je bil leto in več deležen številnih nedopustnih pritiskov, norčevanja in posmeha s strani najširše javnosti, navdušene nad bleščečim investitorjem in novimi delovnimi mesti, a je potem predlagal napačen korak: še dodatno poglobitev problema z izigravanjem zakona.

Na koncu je tu še mnenje široke javnosti, ki je brez resne globine presojalo nastali konflikt le po občutkih in tem, kar intonirajo mediji: koncept zaščite vode je za državljane nadvse abstrakten, novih delovnih mest pa zelo konkreten, zato s strani Magne najeti piarovci v humusu ljudskih populizmov niso imeli preveč težkega dela. Pojdimo po vrsti.

Nadaljevanje na: https://vezjak.com/2019/02/18/farsa-imenovana-magna-kaj-vse-je-slo-narobe/

Boris Vezjak

Advertisements

Zahteve okoljevarstvenikov: 40.000 evrov za gnezdišče, tri ribnike in sprehajalno pot

februar 19, 2019

Ob gramoznici Pleterje že nekaj časa nastaja Športno rekreacijski center Zeleno jezero, ki naj bi zaživel do maja letos. Težave z različnimi dovoljenji so investitorji imeli že več let, kot zadnje pa mora občina na delu tega območja urediti naravovarstveni izobraževalni turizem. Če tega ne storijo, park ne bo dobil uporabnega dovoljenja.

Občinski proračun zato že predvideva 41.986 evrov za investicije ob gramoznici Pleterje. Za vzhodni del gramoznice je predvidena ureditev površin za naravovarstveni izobraževalni turizem. Predvidena je ureditev poti in nasipov za namen bivalnih prostorov dvoživk, obvodnih rastlin in živali. Namestili bodo tudi informativne table, izdali brošure in zasadili 50 sadik. Izkopali bodo tudi tri ribnike in v bližini vgradili humus. »V projekt bomo vključili tudi osnovno šolo in lovsko družino. Šolarji bodo v sklopu naravoslovnih dni pripravili tako imenovano čutno pot, ki bo vključevala različne naravne materiale, lovci pa bodo izgradili opazovalnico za ptiče,« je povedal direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/14389-kidricevo-zahteve-okoljevarstvenikov-40000-evrov-za-gnezdisce-tri-ribnike-in-sprehajalno-pot

Vida Božičko


Občina gozda za širjenje letališča ne da!

december 20, 2018

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko


Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov


Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Odvoz odpadnih gum je (pre)počasen, menijo domačini

december 10, 2018

V gramoznico sredi Dravskega polja je podjetje iz Majšperka v preteklosti pripeljalo blizu 44 tisoč ton odpadnih gum. Z napovedano sanacijo potem ni bilo nič, zato se je odstranjevanja gum lotila država.

Slovenija je Evropsko komisijo obvestila o tem, da je izvedla za letos načrtovana odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec izvršbe, ki ga je z javnim razpisom v začetku tega leta izbral Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), je dela zaključil konec oktobra, potem ko je v predelavo odpeljal dobrih osem tisoč ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v tem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih že dobrih 38 tisoč ton izrabljenih gum.

Sanacija je v rokah države

Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je v gramoznico sredi Dravskega polja pred desetletjem odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum z namenom, da jih predela, a se to ni nikoli zgodilo. Leta 2012 je bilo namreč razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum. IRSOP je podjetju odredil odstranitev teh gum. “Od podjetja Albin Promotion, d.o.o., je pristojni inšpektorat zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov,” sporočajo z ministrstva za okolje in prostor.

Dodajajo, da Albin Promotion, d.o.o., svojih obveznosti ni izvršil, zato je IRSOP pred petimi leti začel izvršbo po drugi osebi. “Z nekaj javnimi razpisi je izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranili z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili malo več kot dva tisoč ton izrabljenih gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28 tisoč ton, preostalih osem tisoč ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec izvršbe odstranil letos. Ker naj bi bilo na tem območju okoli 44 tisoč ton odpadnih gum, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje gum in dokončno sanacijo gramoznice ter o uresničevanju zastavljenih ciljev redno poročala Evropski komisiji,” napovedujejo v okoljskem ministrstvu.

Gramoznice spreminjajo v zelene oaze

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi smo seveda veseli, da sanacija te gramoznice, polne odpadnih gum, v Lovrencu na Dravskem polju poteka, vendar menimo, da bi lahko šlo tudi hitreje. Odvoz vodita država in pristojni inšpektorat, tako da kot občina nismo vključeni v sanacijo. Smo pa upali, da bodo gume odstranili do napovedanih ureditvenih del na potoku Polskava, ki naj bi kmalu stekla, saj bi lahko tisto zemljo iz potoka v tem primeru prepeljali v to gramoznico in tako poskrbeli za dokončno ureditev in ozelenitev območja gramoznice, ki leži na občinski zemlji. Ker je zdaj v gramoznici po nekaterih podatkih še kakih šest tisoč ton gum, letos pa so jih odpeljali osem tisoč ton, se zdi, da bi lahko bila sanacija končana že v prihodnjem letu, kar bi nas zelo razveselilo.”

Leskovar še dodaja, da si v občini prizadevajo nekoč ekološko obremenjene gramoznice, po vzoru iz tujine, preurediti v zelene oaze. V preteklosti so eno od gramoznic že sanirali in uredili v tako imenovano učilnico na prostem, tista v Pleterju pa postaja rekreacijsko-turistični center Kidričevega z okolico. “Zdaj, ko v Kidričevem že dlje časa deluje zbirni center, kamor lahko naši ljudje pripeljejo vse odpadke s svojih dvorišč, je popolnoma nerazumljivo obremenjevanje narave z nevestnim odlaganjem,” sklene kidričevski župan.

Krajani ocenjujejo in sprašujejo

Slavko Krajnc, domačin iz Lovrenca na Dravskem polju: “Na našem območju je bilo v preteklosti več gramoznic, iz katerih so ljudje odvažali gramoz, obenem pa v jame vozili odpadke. Občina se je odločila za prepotrebno sanacijo teh in vsaj dva primera sanacije kažeta, da je to mogoče. Verjamem, da bo čez leta tudi ta naša gramoznica ozelenjena, je pa res, da se nam domačinom zdi, da odvoz odpadnih gum poteka prepočasi. Tudi ne vemo, kakšna bo dokončna ureditev te gramoznice. Jo bodo zapolnili z zemljo? Vsekakor bom tudi kot občinski svetnik v imenu svojih sokrajanov občinsko vodstvo povprašal, kaj bo sledilo odvozu in kaj bomo naredili s to jamo, ko v njej več ne bo gum. Prepričan pa sem, da bi domačini najraje videli, da bi območje ozelenili.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/odvoz-odpadnih-gum-je-pre-pocasen-menijo-domacini-6625981

Iz gramozne jame podjetja Albin Promotion odstranili 38 tisoč ton gum

Inšpektorat za okolje najel različne izvajalce

Inšpektorat za okolje in prostor je prek izbranih izvajalcev do zdaj iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame. Na razpisu izbrani izvajalec izvršbe, ki ga je inšpektorat izbral na začetku letošnjega leta, je dela končal konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako do zdaj odstranili že 38.211 ton odpadnih gum.

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, je inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum.

Podjetje Albin Promotion ni izpeljalo sanacije

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Odpadnih gum še več, kot so predvidevali

Skupaj je država do zdaj za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promotion. Vendar do zdaj veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do zdaj uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načrtujejo v letu 2020.

L. L.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/iz-gramozne-jame-podjetja-albin-promotion-odstranili-38-tisoc-ton-gum/474221